Stric ali ujec? V slovenščini brata mame ali očeta poimenujemo stric. Malce starejši so ponekod maminemu bratu rekli ujec. Včasih sta torej obstajali različni poimenovanji za brata očeta (stric) in mame (ujec), vendar danes večina nas uporablja besedo stric. Za sestro po očetovi ali mamini strani pa se uporablja beseda teta.
Bratranec, sestrična, bratranka ali sestrič, nečakinja, nečak? Danes si pri omembi besede bratranec zamislimo stričevega ali tetinega sina. Ali ste vedeli, da so se v preteklosti z izrazom bratranec ali sestrična poimenovali otroci bratov ali sester – danes jih imenujemo nečaki ali nečakinje. Bratranka je bila bratova hči, sestrin sin pa je bil sestrič.
Ali ste vedeli?
V državah bivše Jugoslavije je poimenovanje znotraj rodbine precej bolj pisano in bogato. Pri Hrvatih je očetov brat stric (njegova žena je strina). Mamin brat je ujak (žena je ujna). Očetova in mamina sestra je tetka (mož je tetak). Tako sorodnike poimenujejo tudi Srbi, razlika je le v tem, da je tetkin teča.
Zaradi vpliva Osmanskega cesarstva v BiH, so poimenovanja članov rodbine tam malce drugačna in še bolj pisana. Tako je brat mojega očeta àmidža (v Bosni) in ádže (v Hercegovini). Amidževa žena je moja àmidžinica, adževa žena pa strina. Brat moje matere je moj dàidža, v Bosni njegovo ženo imenujejo dàjdžinica, v Hercegovini pa daìnica. Sestra mojega očeta je v Bosni tetka, v Hercegovini pa hala, njen mož je v obeh primerih tetak. Prav tako je sestra moje mame moja tetka, njen mož pa tetak. Zanimivo v Bosni in Hercegovini razmerje nečaka/nečakinje do strica/tete prav tako kot v stari slovenščini (in še danes narečno) poimenujejo sestrić/sestrićna (v razmerju do dàidže – strica po materini strani) in bratić/bratićna (v razmerju do àmidže – strica po očetovi strani), navajajo na jezikovnem portalu Leemeta in poudarjajo, da obstajajo še bolj zanimiva poimenovanja, kot so prvobratučeda, zrman, sinovica, pašanac itd.
Od poimenovanja k pravu
Kot smo že omenili, so sorodstvene vezi pomembne tudi iz pravnega vidika, tega se zavedamo pri dedovanju, manj pa pri pravnih predpisih, ki urejajo upravičenosti do zavarovalnega kritja s strani zavarovalnic, v primeru poškodb na zasebnih površinah (npr. v stanovanjih, hišah, na dvoriščih). Ali ste vedeli, da večina zavarovalnic izključuje kritje za odškodnine zaradi poškodb zavarovančevih sorodnikov, kadar se ti poškodujejo na zasebni površini zavarovanca? Običajno namreč velja izključitev zavarovalnega kritja do vštetega 4. kolena sorodstva tako v ravni kot v stranski liniji.
Kdo pa so naši sorodniki v prvem, drugem, tretjem in četrtem kolenu?
Naš pravni red določa, da je sorodstvo krvno razmerje med predniki starši in njihovimi potomci, kot razmerje med samimi potomci. Ker zakonec ni sorodnik, zakon o dedovanju govori o zakoncu in sorodnikih. V pravu sorodstvo označujemo s črtami (linijami, vrstami) in s stopnjami (koleni).
Sorodniki v ravni vrsti so stari starši, starši, otroci, vnuki, pravnuki itd.
Sorodniki v stranski vrsti so bratje, sestre, nečaki oziroma nečakinje, strici, tete itd. torej tisti, s katerimi imamo skupnega prednika. Stopnjo sorodstva določimo tako, da preštejemo število rojstev, ki ločujejo prednika in potomca.
Sorodstvo označujemo tudi s stopnjami/koleni. V prvem kolenu so v sorodu starši in otroci. Sorodniki v drugem kolenu so stari starši in njihovi vnuki (v ravni vrsti) ter bratje in sestre (v stranski vrsti). V tretjem kolenu so sorodniki prastari starši in pravnuki (v ravni vrsti) ter tete /strici s svojimi nečaki/nečakinjami (v stranski vrsti). V četrtem kolenu pa so v ravni vrsti sorodniki praprastari starši s prapravnuki, v stranski vrsti pa bratranci in sestrične staršev (pogovorno »mrzli« strici in tete).
Zakonske zveze med sorodniki?
Družinski zakonik veleva, da zakonske zveze ne morejo skleniti med seboj sorodniki v ravni črti niti sorodniki v stranski črti do vštetega četrtega kolena. Izjema se uporablja za razmerja, ki nastanejo pri posvojitvi, razen za sklenitev zakonske zveze med posvojiteljem in posvojenim otrokom.
Sodišče lahko zaradi utemeljenih razlogov dovoli sklenitev zakonske zveze med otroki bratov in sester ter med otroki polbratov in polsester.