V naselju Ravni dol pod romarsko cerkvijo pri NoviŠtifti v dolini ob potoku stoji leta 1882 sezidana, za tiste čase mogočna hiša,ki je bila obnovljena leta 1970. Ob njej se drži 85 let staro gospodarskoposlopje z večjim skednjem. Rojstni dom Marije Lavrin Šega je bil vsa letazanjo in moža Albina Lavrin priljubljeno zavetje ob koncu tedna in v časudopustov, ko sta se iz Ljubljane umaknila pod obronke ribniške Velike Gore.
Ne le žuborenje vode in obračanje mlinskega kolesa todblizu, počitek od gneče je ponujala tudi cvetoča narava in spokojen mirrazpotegnjenega naselja. Skladno življenje je leta 1994 pretrgala smrtgospodarja hiše, za katero je še naprej skrbela Marija, a pod bremenom let inbolečine ob izgubi partnerja ne tako, kot prej. Deset let po odhodu moža, skaterim nista imela svojih otrok, je širokogrudno sklenila, da bo imetje – poleg hiše in skednja še gozd,travnike, sadovnjak in vrt – z oporoko oddala v roke mlajšim rodovom. Po svojistrani je za to določila vnuka svoje sestre, takrat dvajsetletnega KristianaDella Schiava iz Ribnice in mu z darilno pogodbo ob koncu decembra 2004,overjeno pri notarju v Kočevju oziroma na sodišču, prepisala tri četrtine vsegapremoženja, četrtino, kot nujni delež, v dobri veri, da bo z večinskimlastnikom Kristianom zadeve urejal brez ovir, pa Albinovemu sinu iz prvegazakona, Matjažu Nedeljku.
»Teta, Marijo sem tako klical, se je očitno zmotila, bilahko dejal po vsem, kar se plete okoli tega premoženja, čeprav je s svoje straninaredila vse, da bo prav,« papirje, zložene v zajetni mapi pokaže Kristian innejevoljen skomigne, saj mu dve leti po njeni smrti ne uspe razplesti gordijevegavozla, ki ga je zavezal dedič Nedeljko. Rad bi namreč, kolikor pač lahko, uredilhišo in okolico, da je ne bi razjedal zob časa in v njej povil gnezdece bodočedružine. A brez pravne podlage četrtinke Matjaževega nujnega deleža, ki je pravtako notarsko overjen, ne more nikamor. »Iščem ga, da se javi, saj so mi vsidrugi kanali doslej usahnili,« vztraja Kristian.
Leta 1994 ali leto kasneje naj bi se Nedeljko, ki je tudi ameriški državljan, mudil v Sloveniji, verjetno zaradi smrti očeta, domneva. Spominja se srečanja na dvorišču hiše in slovesa, ko mu je podaril kanadski dolar in obesek, ki ga hrani še danes. Takrat naj bi živel v kanadskem Ontariju, kjer so ga Ribničani srečevali, zadnja leta pa z družino na zahodni obali ameriške zvezne države, kjer naj bi se ukvarjal z lesom. Na (ne)znani naslov Kristjan pošilja elektronsko pošto, a odziva on stran luže ni in ni. Matjaž ni »padel v vodo«, kot se temu reče, preprosto si ne želi stikov, a le za kaj, se vpraša. »Moj namen poizvedovanja njegovega bivališča je zgolj v predlogu, da »sprostiva« ta četrtinski delež, brez katerega ne morem obnoviti hiše oziroma namensko uporabljati parcele in gozda,« se Kristian dobro zaveda prave regulative. O tem so ga podučili tudi na Občini Ribnica, na sodišču so mu, pravi, predlagali iskanje deležnika, ob plačilu 550 evrov. V primeru, da ga v desetih letih ne bodo izsledili, bo njegova četrtinka pripadla državi. »To je zame malce tvegan korak, saj bi bil Matjažev delež takrat, glede na to, da sem v obnovo hiše doslej nekaj le vložil, večji kot je danes, s tem bi se dvignil tudi moj vložek v morebitni odkup njegovega deleža,« je izračunal in se še bolj podal v iskanje tetinega pastorja.
Na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani so mu rekli,da za to niso pristojni, s približno enako obrazložitvijo je bil odslovljentudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, upa pa, da mu bodo v pomočpriskočili na slovenski ambasadi v ZDA. »Potrkal sem tudi na vrata Albinovesestre Fani Bevk v Količevem pri Domžalah ter bratu Silvu, ki živi v Brežah priČemšeniku. Na teh naslovih pravijo, da ima Matjaž, ki sicer ne pride vSlovenijo, zagotovo bivališče v ZDA, a stikov z njim nimajo. Ne vem, katero potnaj še uberem, da bi se slišal in pogovoril z njim,« se vpraša Kristian.
A puške v koruzo, vsaj glede skrbi za hišo, ki jo jeleta 2004 prekril in tako rešil propadanja ter priklopil električno napeljavo,ne bo vrgel. Od takrat jo redno vzdržuje in plačuje vse stroške in prispevke(voda, elektrika, komunala…) in tudi davčne obveze za nepremičnine in parcele,vredne okoli 27.000 evrov. Po obnovi kliče tudi skedenj, ki je del stavbnedediščine.
V času, ko mladi vse bolj zapuščajo podeželje, bi rad34-letni Kristian na njem ostal, a le kot lastnik celotnega imetja svojenekdanje tete. Na tej poti mu je ovira le bežni znanec izpred 15-ih let, ševedno nedosegljivi Nedeljko.
(mgć)