Skozi zgodovino so bile opevane in po drugi strani osovražene. To je dvojnost, ki jo že od nekdaj nosijo ženske. Biti ženska je lepo, ni pa vedno najlažje. V marcu nežnejši spol slavi dvakrat. 8. in 25. marec ostajata ključna priložnost za ozaveščanje o enakopravnosti spolov, poudarjanje vloge žensk v družbi ter izražanje hvaležnosti in spoštovanja do mater. Kako danes živi ženska, kako živi Slovenka? Zbrali smo nekaj statističnih podatkov.
Po poročilu Svetovne banke iz leta 2020 ima le 60 odstotkov žensk pravico do dela v enakih pogojih kot moški. Razlika v plačah med spoloma še vedno obstaja, pri čemer ženske v povprečju zaslužijo okoli 82 centov za vsak evro, ki ga zasluži moški, kažejo zadnji dostopni podatki na svetovni ravni.
V mednarodni anketi je sicer kar 70 odstotkov prebivalk Slovenije ocenilo, da imajo ženske v Sloveniji pri zaposlovanju in karieri manjše možnosti kot moški. Delež je primerljiv z evropskim povprečjem, ki je 67 odstotkov.
Vsaka tretja ženska na svetu je žrtev nasilja
Kljub temu, da so ženske danes veliko bolj samostojne na vseh področjih, so še vedno v velikem deležu žrtve nasilja, fizičnega, spolnega, psihološkega in ekonomskega. Po podatkih Organizacije Združenih narodov (OZN) vsaka tretja ženska doživi nasilje ali spolno nadlegovanje v svojem življenju.
V Društvu SOS telefon opozarjajo, da je nasilje nad ženskami ena najpogostejših kršitev človekovih pravic na svetu. Kot so navedli, je po podatkih Statističnega urada RS nasilje s strani intimnega partnerja pri nas doživela skoraj tretjina žensk, ki so bile kadarkoli v partnerskem razmerju, to pomeni več kot 110.200 žensk, starih med 15 in 74 let.
Delež starejših žensk narašča, z zviševanjem starosti pa se stopnja tveganja revščine pri ženskah zvišuje bolj kot pri moških. V letu 2022 je pri nas pod pragom tveganja revščine živelo 251.000 prebivalcev, od tega 52 odstotkov žensk. Vsaka tretja, ki je živela pod pragom tveganja revščine, je bila stara 65 let ali več.
Slovenke in materinstvo
Starost prebivalk Slovenije ob rojstvu prvega otroka je po zadnjih dostopnih podatkih bila 29 let. V Sloveniji se je lani po začasnih podatkih statističnega urada rodilo 16.800 otrok, kar je pet odstotkov manj kot predlani in najmanj od začetka beleženja podatkov leta 1922. Najpomembnejši razlog za zmanjšanje števila rojstev v zadnjem času je zmanjšanje števila žensk v rodni dobi, torej starih med 15 in 49 let.
Stopnja delovne aktivnosti med materami s tremi ali več otroki je bila v Sloveniji 80,6-odstotna, najvišja v EU.
Veste, zakaj slavimo 8. marec?
Mednarodni dan žensk je pognal korenine na zgodovinskem boju žensk za enakopravnost. Izvira iz demonstracij delavk v New Yorku leta 1908, ki so se borile proti nevzdržnim delovnim razmeram in zahtevale boljše plače ter krajši delovnik. Praznik je bil uradno razglašen leta 1910 v Københavnu na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk. Od takrat se je razvil v globalno praznovanje, ki poudarja pravice žensk in opozarja na neenakost med spoloma.
Marca pa praznujejo tudi mame, ki so jih s posebnimi obredi sicer slavili že v Antiki. Materinski dan je neformalen praznik posvečen materam. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo 14. maja od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni. Materinski dan so v Evropi začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan, zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval. Danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marca.
8. marec in materinski dan ostajata simbola boja za enakopravnost, spoštovanja in ljubezni. Dneva predstavljata opomin na dosežke in hkrati spodbudo za nadaljnje prizadevanje za bolj pravično in enako družbo.
Vse lepo tudi mučenikom
In če že govorimo o enakopravnosti, je prav, da spomnimo tudi na 10. marec, ko praznuje močnejši spol. Moški v Sloveniji so si v obdobju, ko pri nas še nismo obeleževali mednarodnega dneva moških, 19. novembra, kot šaljivo protiutež mednarodnemu dnevu žensk za svoj praznik izbrali 10. marec, ki je po koledarju Katoliške cerkve dan mučencev. Kako pa živijo Slovenci? Med prebivalci Slovenije je bilo na začetku leta 2022 skoraj 1 % več moških kot žensk.
Največ ženinov, ki so se leta 2022 poročili prvič, je bilo iz starostne skupine 30–34 let. Istega leta je bilo največ moških, starih najmanj 15 let, samskih, tj. nikoli poročenih (poročeni). Poročenih jih je bilo 43,6 %, razvezanih 6,1 %, ovdovelih pa 2,7 %.
V Sloveniji je bilo leta 2022 skoraj 517.000 delovno aktivnih moških. Največ med njimi je bilo kovinarjev, strojnih mehanikov ipd. (10,3 %), sledili so vozniki, upravljavci transportnih naprav in premičnih strojev (8,8 %) ter gradbinci ipd. (razen elektroinštalaterjev) z 8,1 %.
Povprečna mesečna neto plača zaposlenih moških je (po začasnih podatkih) znašala 1.457 EUR. Zaposleni moški so imeli za 75 EUR oz. 5,4 % višje plače kot ženske, kažejo zadnji dostopni podatki Statističnega urada RS.
Ženske in moški se v sodobni družbi soočamo z neštetimi izzivi. Tudi zgodovina do obeh spolov ni bila nič bolj prizanesljiva. Prihodnost pa prinaša številna vprašanja, pojavljajo se nove definicije spolov in spolnih vlog. Svet se spreminja, a dejstvo je, da moramo zavedati nujnosti spoštljivega in harmoničnega odnosa obeh spolov.