Že dlje časa se govori o novih lokacijah za postavitev sežigalnice smeti. V »igri« je več občin, med njimi pa se za pridobitev sežigalnice poteguje tudi Kočevje. Poleg Kočevja so potencialne kandidatke še Ljubljana, Maribor, Ptuj in Jesenice. Kljub temu, da lokacija izgradnje objekta še ni določena, niti niso določena »pravila igre«, je Maribor že začel z urejanjem lokacije, kjer naj bi le ta stala. Kočevski župan dr. Vladimir Prebilič pa ob tem opozarja, da nikakor ne gre prehitevati dogodkov.
»Dokler razpisa ni, bi bilo povsem nesmiselno prehitevati s potrjevanjem kakršnih koli projektov. Lahko bi se zgodilo, da bi objekt že stal, pa koncesije ne bi dobili in bi bila to hiša duhov. Ogromno tveganje je tudi, da zgradiš predimezioniran objekt, ker nikoli ne veš, ali boš imel dovolj smeti, da boš zapolnil kapacitete. To pa se lahko hitro pozna tudi na položnicah,« pravi Prebilič, ki se ne strinja, da bi postavili le dve sežigalnici, eno v Ljubljani in eno v Mariboru, saj je cilj države že od vsega začetka regionalizacija, torej bi bilo potrebno smeti uničevati tam, kjer nastajajo, ne pa da se vozijo skozi celo državo in koncentrirajo le v dveh mestih.
Stroški izgradnje takšne vrste objekta so precej visoki, zato se vse občine zavedajo, da brez pomoči države izgradnja ne bo mogoča. Kočevje bi termični objekt postavilo na lokaciji že obstoječe toplarne na lesno biomaso v bližini industrijske cone Lik. Zagotavljal bi 15 megavatov toplotne energije, soproizvodnjo električne energije in sežig 30.000 ton komunalnih odpadkov na leto, s čimer bi se količina odpadkov bistveno zmanjšala. Kočevska sežigalnica bi odpadke za sežig pridobivala z območja jugovzhodne Slovenije s 70.000 do 100.000 prebivalci.
Pogoj je strinjanje občanov
Pred kakršno koli potrditvijo projekta in dejansko realizacijo projekta bo Občina Kočevje pridobivala mnenje občanov. Nujni pogoj bo tako strinjanje občanov. Ob tem se zavedajo, da bo sežigalnica morala imeti okoljsko sprejemljivo tehnologijo, nujen pa je tudi nadzor civilne družbe, zato objekt ne bi smel biti v celoti v zasebnih rokah.
Stroški izgradnje v Kočevju so ocenjeni na 20 milijonov evrov. Občina pričakuje 50 odstotkov državnih in evropskih sredstev, drugo polovico pa bi krila Komunala Kočevje in zasebni kapital.
M.K.