E-UTRIP
Featured

“Kmetova ni lahka, a z veseljem do dela se vse poplača”

Nekaj tradicionalnih dogodkov podpisuje letošnji Teden gozdov na kočevski območni enoti Zavoda za gozdove RS. Tudi izbor najbolj skrbnega lastnika gozda za 2019, ki je pripadel Alešu Prijatelju iz Škrlovice pri Velikih Laščah. Gospodari na 20 hektarjev velikem posestvu kmetijskih površin, toliko jih z najemom tudi kosi, pa okoli 15 hektarjev gozda, v hlevu pa hrani 50 glav živine (krave dojile, pitanci in telice). Pri vseh opravilih mu pomagata soproga, ki je, tako kot on, pustila redno službo, in sin.

»Kmetova ni lahka, bi rekel, a je lepo kmetovati, seveda, če se dela lotiš z veseljem,« je v pogovoru ob razglasitvi letošnjega najbolj skrbnega lastnika gozda na kočevski območni enoti Zavoda za gozdove dejal Aleš. »Z živino poleti ni večjih težav, saj se pase, res pa je, da je treba včasih pregledati ograjo električnega pastirja in napoditi medveda ali volka. To z zvermi je nevzdržno,« se potoži.

Da nadaljuje po poti, ki jo je sicer v manjšem obsegu trasiral oče, je sklenil še v letih, ko je bil zaposlen v kovinskem podjetju Riko iz Ribnice. Z leti se je s posodobitvijo strojnega parka širil, saj drugače v teh krajih ni mogoče (na večjem posestvu) preživeti zgolj od zaslužka zemlje in gozda. Na njegovih parcelah so se pred letom 2017, ko je vetrolom močno oklestil gozd, nahajala najdebelejša drevesa v krajevni enoti Velike Lašče. Posekan les je na manjši žagi v celoti predel (nastilj, embalaža, ogrevanje). Po ujmi ni okleval, lotil se je sanacije in v pol leta posekal 650 kubičnih metrov lesa.

»Obnove gozdov sem se v ugodni zimi lotil premišljeno. Ni bilo lahko, saj je bila lesna masa napeta, ob pogledu na podrta debla pa nisi mogel ostati miren. Skratka, delali smo, tako kot vsi drugi, v nekakšnih izrednih razmerah, pri tem pa sem še posebej pazil, da ne bi poškodoval okoliška drevja in prometnice, ki jih sicer redno saniram,« je poudaril. Poleg registrirane dodatne dejavnosti žagarstva ter sečnje in spravila lesa, je tudi član strojnega krožka Urban in tako pri sanaciji po vetru pomaga tudi sosedom. »Pa še nekaj šteje pri Alešu. Zelo namreč spoštuje dediščino prednikov ne le v gozdu in na kmetijskih površinah, saj skrbi za visokodebelne sadovnjake, z izjemno bodiko ob robu parcele,« ga pohvali Franc Dejak, vodja krajevne enote Velike Lašče. Kmetija bo šla svojo pot, saj jo bo predal sinu, ki je, kot je dejal, z dušo in srcem vpet v to družinsko zgodbo. .

(mgć)

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki