Pred vrati je jesenska sadnja gozdnega drevja na gozdnih površinah, na katerih naravna obnova ni ali ne bi bila uspešna. Večinoma gre za območja, ki so jih v zadnjih letih prizadele naravne ujme ali gradacije podlubnikov. V družbi Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (SiDG), ki gospodari z vsemi državnimi gozdovi, so v letošnjem letu predvideli sadnjo 457.700 sadik. Po poslovnih enotah SiDG je največ sadnje načrtovane na območju Poslovne enote Murska Sobota (157.900 sadik), sledita pa poslovni enoti Kočevje (93.900) in Postojna (79.000). V prvi polovici leta je SiDG v državnih gozdovih po Sloveniji že posadil 207.500 sadik, ostale sadike pa se bodo posadile v jesensko-zimskem obdobju.
Na območju Kočevja se bo jesenska sadnja začela v prvi polovici novembra, ko bodo iz drevesnic dostavljene sadike, medtem ko na dvorišču poslovne stavbe SiDG Logistika že čaka skoraj 82.000 količkov za obeležitev (označitev) sadik. Jesenska sadnja bo potekala na preko 50 hektarjih, največ pa se bo posadilo sadik hrasta gradna, hrasta doba in smreke. Največ sadik bodo posadili na območju gozdnih obratov Vrbovec, Draga in Kočevska Reka.
V zadnjih letih je mogoče opaziti, da je uspeh spomladanske sadnje manjši zaradi pogostih daljših sušnih obdobij v spomladanskih mesecih. Zato se, kjer je možno, gozdarji raje poslužujejo jesenske sadnje, ko je namočenost tal praviloma večja in so s tem doseženi boljši pogoji za preživetje sadik. Tako se tudi izognejo potrebi po dopolnilni sadnji v naslednjih letih. Ne glede na vremenske razmere se jesensko sadnjo izvaja le izjemoma pred novembrom in tako bo tudi letos. V dobro sadik upamo na vreme z več padavinami v naslednjih tednih.
Lastniki zasebnih gozdov, ki jim Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) v okviru sofinanciranih del z odločbo naloži izvedbo sadnje, so upravičeni do sadik – te jim priskrbi ZGS. ZGS jim z odločbo naloži tudi izvedbo ukrepov za zaščito sadik pred rastlinojedo parkljasto divjadjo, za katero lastniki prav tako prejmejo material.
Sadike se lahko zaščiti posamično – z zaščitnim premazom ali škropivom, s tulci ali s koli – ali pa skupinsko s postavitvijo ograje okrog celotne površine sadnje. Zaradi visokih stroškov se ograje postavlja običajno le na najboljših rastiščih z visoko populacijo divjadi. Sadike, ki niso zaščitene s tulci ali s koli, se tudi »obeleži« – ob njih se zabije majhen lesen kol, ki pomaga delavcem, da bodo v prihodnjih letih ob izvajanju obžetve lažje opazili sadiko med drugo razraslo vegetacijo in je ne bodo nehote poškodovali ali celo odstranili. Lastniki zasebnih gozdov, ki iščejo strokovno pomoč pri sadnji, lahko ustrezna pojasnila prejmejo pri pristojnemu revirnemu gozdarju ZGS ali na krajevni enoti ZGS.
Za zagotavljanje trajnostnega, sonaravnega in mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi sta obnova in nega gozda ključna ukrepa. Kjer je le mogoče, obnova poteka po naravni poti, saj ima naravna obnova gozda nešteto prednosti pred umetno obnovo. Z naravno obnovo se gozd obnovi z drevesnimi vrstami, ki so najprimernejše za območje obnove, zato je obnova uspešnejša in kakovostnejša. Na območjih, kjer pa naravna obnova ni mogoča, pa je načrtovana umetna obnova s sadnjo. In sicer gre običajno za območja, kjer se je zaradi posledic naravnih ujm oziroma podlubnikov v povprečju zmanjšal gozdni potencial za vsaj 20 %.
VIR: SiDG.