V medijih ste že kar lepo obdobje, več kot 20 let. Menda ste že kot majhna deklica vedeli, kaj bi radi počeli. Je res? Kaj so na to rekli starši, ko se vam je otroška želja začela izpolnjevati?
Res je, ko sem bila stara 9 ali 10 let sem staršema rekla, da bom nekega dne delala na televiziji … Verjetno me takrat nista vzela čisto resno, saj veste, da si otrok vsakih 5 minut premisli, kaj bo, ko bod “velik”.
Ampak v meni je ta želja ostala in, ko se je ponudila priložnost, da jo začnem uresničevati, sem jo. Če kaj, sta me starša vedno podpirala pri idejah in odločitvah. Je pa res, da je bila mami na neki točki jezna, ker sem se odločila študij postaviti na stranski tir in prednost dati karieri. Moja starša sta namreč vedno poudarjala in vztrajala, da mora biti šola opravljena. No, tudi to sem uspela odkljukati – diplomirala sem brez vednosti meni najbližjih in jih potem samo presenetila z diplomo v roki.
Če pomislite, kaj vse se vam je v teh dveh desetletjih zgodilo … Koliko odrekanja in kako drugačen življenjski tempo narekuje medijski svet … Bi vse ponovili ali bi se karierno usmerili kam drugam?
Bi ponovila, seveda! Ničesar ne bi spreminjala, ker me je vse, kar me je na karierni poti spremljalo do sedaj, izoblikovalo in naredilo takšno, kot sem. Je pa res, da sem pred to željo želela biti sodnica na sodišču. Vprašanje, kje v življenju bi bila danes, če tistega usodne dne ne bi stala na odru, v vlogi povezovalke prireditve …
Vrniva se na začetek. Se spomnite vaših začetkov v medijskem svetu, kakšne občutke ste takrat doživljali?
Seveda se spomnim! Mešanica vsega – neučakanosti, veselja, treme, strahu, da bi kaj lahko šlo narobe … Potem pa sledijo vprašanja: Bom gledalcem všeč ali ne, jim bom povedala dovolj zanimivih in uporabnih stvari ali ne?
Ko omenimo vaše ime, večina pomisli na resničnostni šov Kmetija. Ko ste bili povabljeni k sodelovanju, je bilo to tisto, kar ste si res želeli?
Povabila k sodelovanju nisem pričakovala, niti v sanjah nisem na to pomislila. Sem si pa vedno želela znova delati na POP TV, ni važno ali v informativnem programu ali zabavnem – samo, da je televizija. Očitno je bila moja želja dovolj močna, saj sem – spomnim se, da je bil petek dopoldan – prejela klic s povabilom na avdicijo. Mislim, da sta minila samo dva dneva, ko sem potem dobila obvestilo, da je vodenje Kmetije zaupano meni. Da odgovorim še na ta del: nisem imela fiksne ideje in želje, kakšno oddajo si želim voditi. Sem pa človek, ki na papirju (zase) rad zbira karierne dosežke in, glede na to, da ta format oddaje (resničnostni šov) pred tem nisem vodila, je bila ta ponudba zame toliko bolj pomembna, ker mi je dala priložnost, naučiti se še nekaj novega in se dokazati.
Očitno ste se zelo izkazali, kmetijo namreč vodite že nekaj let. Katera sezona se vam je najbolj vtisnila v spomin? Če človek nekaj dela že mnogo let, se zna hitro naveličati. Pri vas ni tega opaziti …
Hvala, bom vzela kot kompliment. Če se česa jaz ne naveličam oziroma se vsaj nisem v dosedanjih 21-ih letih, je to delo na televiziji kot voditeljica. To je moj sanjski poklic, sanjska služba in mi tudi zato nikoli ni nič odveč. Priprava takšnega resničnostnega šova, kot je Kmetija, zahteva ogromno, ogromno, ogromno vsega, še največ energije. In meni, na srečo, te ne manjka. Kar zadeva posameznih sezon: Vsaka je zase posebna in takšno je ne delajo samo tekmovalci ampak tudi živali, naša produkcijska ekipa, dogajanja, ki spremljajo snemanja, itd … Tako, da je res težko izbrati samo eno. Lanska recimo mi je bila top zaradi nove lokacije, še večje arene, tudi tabuje smo začeli rušiti, med tem, ko se mi je prva sezona v spomin vtisnila zato, ker je bilo zame vse popolnoma novo. Potem je bila sezona, ko smo na Kmetiji imeli udomačenega bambija, ki je prišel na posestvo z enim od tekmovalcem, v spet eni drugi sezoni smo rešili življenje kozi Žuži, ki danes uživa pravo kmečko življenje, itd …
Zakaj menite, da je Kmetija tako priljubljena med našimi gledalci?
Zato, ker je to resničnostni šov, ki zajema vse. Spremljamo medosebne odnose, poudarek je na fizičnem delu, ki je nagrajeno ali kaznovano, tekmovalci se morajo za obstanek na posestvu boriti ves čas (še posebej v areni), svojo posebno noto oddaji dá tudi gospodarica Nada, seveda ne smemo pozabiti na čudovito naravo in živali, ki bodisi živijo na posestvu in so del dogajanja ali pa so samo radovedne opazovalke iz okolice. Poleg tega mnogo ljudi ob spremljanju Kmetije podoživlja svoje življenje (še posebej, če je nekdo odraščal ali še danes živi na vasi). Zelo zanimivo (in zabavno) je zagotovo gledalcu videti ljudi, ki o kmetovanju nimajo pojma, ker pač nikoli niso bili v stiku z zemljo na način, da bi jih ta preživljala … Nikakor ne smemo pozabiti na še en zelo pomemben aspekt – ker se na Kmetiji v vsaki epizodi zares ogromno dogaja, gledalcem nikoli ni dolgčas, izberejo si svojega favorita, ga spremljajo in zanj navijajo. Vse to se nato prenese na družbena omrežja, Kmetija je obvezen del klepeta ob kavi ali kosilu in, če je nisi gledal, težko slediš pogovorom.
Vas domači ali prijatelji radi povprašajo za kakšne kmetijske nasvete? Ste se jih veliko naučili? Kateri nasvet uporabljate tudi doma? No, na tem mestu je vprašanje, ali imate doma svoj vrt?
Moji domači vedo dosti več od mene, tako, da sem jaz tista, ki pride po kakšen nasvet ali dva. (smeh) Nimam svojega vrta, ker ga ne rabim. Vrt imam doma pri starših.
Eno je, kar gledamo po televiziji. Drugo pa je očem skrito in to nas vse še bolj zanima. Kaj nam lahko poveste o snemanju šova? Kako poteka? Lahko z nami delite kakšne prigode iz zakulisja?
O samem snemanju bi lahko govorila oziroma pisala ure in ure, ker nimava tega časa, bom strnila odgovor … Naše snemanje poteka popolnoma neodvisno od dejanskega koledarja, datumov in dni, saj je en snemalni teden dolg 5 dni in, ko ta cikel poteče, začnemo znova šteti od 1 do 5 in tako dalje. Sama snemam 4 dni od petih. Tisti en prosti dan pa pogosto ni prost, saj je namenjen drugim obveznostim, ki jih imam in so povezane s Kmetijo ali POP TV. Naši snemalci na posestvu snemajo najmanj 16 ur, z njimi so ves čas tonski mojstri in reporterji, ki morajo biti neopazni in nemoteči za življenje tekmovalcev. Ure in dolžine snemanj so različne – največ časa seveda vzamejo arene, kjer se veliko pogovarjamo, tekmovalci se borijo v bojih, itd … Montaža, brez katere vi ne bi mogli gledati oddaj na POP TV in VOYO, dela neprekinjeno, 24 ur na dan.
Na podlagi napisanega si torej lahko predstavljate, kako fizično in psihično naporno je ustvarjati takšen šov, ampak po drugi strani tudi zabave ne manjka. Najbolj mi je všeč to, da se pred in po snemanjih naša produkcijska ekipa ves čas druži, skupaj jemo kosila in večerje. Včasih, ko čakamo na začetek snemanja, si mečemo frizbi, poslušamo glasbo, drug drugemu kuhamo kave. Za zadnjo simpatično zgodbo iz zakulisja je poskrbel polhek, ki je stalni prebivalec hiše, v kateri imamo prostore in jaz tega nisem vedela. En dan sedim v prostoru, kjer imamo garderobo in masko, in v steni na enkrat slišim krempeljčke … gledam, poslušam, potrkam po steni, na enkrat vse tiho. In čez par sekund spet zvok … se obrnem in na okvirju slike vidim polhka. Gledava se, jaz začudena in v razmišljanju, kaj zdaj narediti, on verjetno enako začuden in prestrašen. V glavnem, pustila sem ga pri miru. Kar pa je bilo zanimivo je to, da se nam je puncam vsak dan prišel pokazati – verjetno tudi zato, ker je dobil kakšen piškotek.
No, če sva že pri prostoru, kjer imate garderobo. Kdo poskrbi za vašo stilsko dovršenost? In ali imate podoben stil oblačenja tudi v prostem času?
Imam to srečo, da zadnjih nekaj sezon ekipa ostaja nespremenjena – za oblačila in stylinge skrbi glavna stilistka Petra Jurjec, zraven nje je še Barbara Drmica. Za ličenje in pričesko skrbi mojstrica ličenja Mirela Brkić. To je trojica, ki vsako oddajo posebej poskrbi za drugačen videz. Kar me do zdaj še ni nihče vprašal, je pa tudi ena zanimivost, ki je gledalci ne vedo ali na njo ne pomislijo, je ta, da se trudimo živeti »zeleno« tudi na setu. Napačno je mišljenje, da vsako sezono kupimo in uporabimo samo nova oblačila. Vsa garderoba preteklih sezon se shrani in se vsako sezono tudi še enkrat (ali večkrat) uporabi. Včasih je dovolj, da eni obleki zamenjaš pas in nakit, dodaš jakno in že dobiš popolnoma nov »look«. Torej: recikliramo. Mirela na drugi strani recimo uporablja samo izdelke, ki niso bili testirani na živalih.
Ne, moj stil oblačenja je pravo nasprotje temu, kar vidite v oddajah. Večino časa (zaradi moje druge službe) preživim v telovadnici, tako, da sem najpogosteje v športnih oblačilih. Je pa res, da, če se odpravim kam »na lepše« ali se udeležim kakšnega dogodka, takrat pa odprem tudi svečani del omare, ki je v resnici en malo večji predal. Ampak moram priznati, da sem se prav zaradi Kmetije o modi ogromno naučila, zdaj že tudi v prostem času oblečem kakšno barvno stvar, čeprav je moja barva črna barva.
Vemo, da ste športnica, del šova pa so tudi fizično zahtevne naloge. Ste se v katerem od izzivu tudi sami preizkusili?
Poskusila sem ogromno iger v areni, a ne na način tekmovanja oziroma, da bi mi štopali čas. Bolj je šlo za mojo željo, ker potem tudi lažje komentiram dogajanje, ko gre za pravo borbo tekmovalcev in tekmovalk.
Je tudi vaša sprostitev povezana s fizično aktivnostjo? Kje sprostite največ energije in kje si potem napolnite baterije?
Če odštejem snemanja, mi največ energije vzame kickbox. To je šport, ki me ne samo fizično utrudi ampak mi pomaga tudi tako, da odmislim vse, kar mi zaposluje možgane, in se osredotočim samo na trening. Posledično mi je po treningu dosti lažje razmišljati, si stvari zapomniti in na sploh funkcionirati. Baterije si napolnim s sprehodom v naravi, pazim tudi, da telesu zagotovim dovolj spanca.
Vaša ljubezen je tudi radio. Če bi lahko izbrali samo televizijo ali radio, za kaj bi se odločili?
Televizijo. Brez debate.
Če vam danes ponudijo vodenje politične ali gospodarstvene oddaje, bi pristali?
Težko odgovorim, ker je kar nekaj »če-jev«. Če bi to bila edina možnost, bi. Če bi lahko izbirala med različnimi, bi se odločila za format, ki ga do zdaj še nisem imela priložnosti delati, recimo športne oddaje.
Kakšne načrte imate za poletje? Ali si boste vzeli čas za morski oddih ali imate morda raje gore?
Moja poletja so že vse od leta 2016 rezervirana za Kmetijo in obveznosti, ki jih prinese. Najbližji vedo, da takrat »ne obstajam«. Oba z Dejanom sva takšna, da si čas za omenjene dogodivščine vzameva večkrat po malo (nekaj vikendov na leto), dogajati se nama mora, poleg tega imava tudi psa Snowa, ki gre zmeraj z nama. Na nek način pa tako funkcionirava tudi zato, ker je telovadnica našega Radgonskega kickboxing kluba odprta vse leto, tudi med poletnimi počitnicami. Je pa res, da si bova letos prvič sploh, odkar sva skupaj, vzela malo več dni v kosu, ker imava željo iti na potep ob obali nekdanje Jugoslavije. Malo več dni v kosu pomeni 5. (smeh).
Kaj sicer najraje počnete, ko ne rabite početi nič?
Popolnoma nič oziroma vse, kar mi pade na misel. Sicer se to redko zgodi, ker imam vsak dan vsaj eno obveznost. Nisem človek, ki bi lahko bil pri miru, meni se mora dogajati, akcija! (smeh)
Za konec. Ali vas kaj veže na naše kraje? Oziroma, kaj je tisto prvo na kar pomislite, ko se naše kraje omeni?
Do lanskega leta na Dolenjskem nisem bila kaj dosti, sem si pa vzela kolo in, ob prostih trenutkih, naredila kar nekaj kilometrov, obiskala tudi gradove na vašem koncu, spoznavala vasice in se čudila, kako hribovita je Dolenjska. Letos »vajo« ponovim, kupila sem si tudi novo čelado za kolo. Tako, da me vse, kar je povezano z Dolenjsko, vedno spomni na Kmetijo.
Na kratko z Natalijo
Zima ali poletje?
Poletje. Bolj je vroče, bolj uživam.
Domača goveja juha ali špageti po bolonjsko?
Oboje, vendar testenine, kuhane samo v slani vodi (omak namreč ne jem). Če pa moram izbrati eno samo, pa domača goveja juha.
Aktiven dan v gorah ali dan v toplicah?
Aktiven dan v gorah.
Poležavanje na plaži ali nočna smuka?
Ne eno ne drugo.
Knjiga ali družbena omrežja?
Oboje, je pa res, da več časa preživim na spletu kot s knjigo v rokah.
Romantična komedija ali grozljivka?
Oboje, odvisno od trenutka. Je pa res, da grozljivko bolj redko gledam, ker nihče ne želi gledati z mano.
Jutra ali večeri?
Večeri.