Če kje zmorejo stopiti skupaj, je to zagotovo na (Starem) Gradežu. Ta je v priročni literaturi opisan kot terasasta sončna planota nad Turjakom, kjer domuje nekaj več kot sto občanov Velikih Lašč. Nekoč je bil Gradež znan tudi kot »klinc fabrika«, saj so zobotrebce, ustne pripomočke, ki so romali po državah civiliziranega sveta, ročno izdelovali pri sleherni hiši iz leske. Danes pa se te suhorobarske obrti lotevajo zgolj simbolično ob sejemskih dneh. Da ne bi povsem povozil tradicijo, del katere je tudi adventni čas, so dve leti po ustanovitvi Društva za ohranjanje dediščine Gradež (2006), ko je vodenje od Staneta Zabukovca prevzel Boris Zore, začeli pisati (tudi) zgodbo božičnih jaslic na Gradežu, ki je postala daleč naokoli najbolj odmevna decembrska prireditev. »Stane mi je dejal, da glede na svoja leta društvo ne more več operativno voditi tako, kot bi si ga želel, bo pa pomagal, koliko lahko. Danes je, hvala bogu, kljub temu da nosi 90 in nekaj več let, še vedno v naših vrstah. Pod njegovim kozolcem, ki je tudi muzej starega kmečkega orodja, pa snopi lučk tudi te dni obsipavajo sveto družino z novorojenčkom, odrešenikom,« je povedal Zore.
Z leti jih je vse več
Gradežani v dneh okoli božiča, ki je zanje pravljični čas, odložijo breme vsakdanjika in naredijo inventuro svoje duše. »Jaslice smo imeli v svojih hišah, a od zunaj jih nismo tako kazali. Postavili smo jih v sušilnici sadja, ki je bila seveda pretesna za vse jaslične stvaritve, kasneje pa na prostem. Z leti je njihovo število naraščalo; od sedmih v začetku, 25 jih je bilo drugo leto, 50 tretje, četrto pa že čez sto. Največ, in sicer 385, smo jih imeli v letu pred korono. Letos, ko je razstava že šestnajsta, pa 278. v
Vendar se je zbirka od tretje adventne nedelje povečala,« je dejal Marko Šavli, gradeški zet, pred hišo katerega stoji tudi maketa večje podeželske vasi.
Jakobova družina
Osrednji božični liki, Jezus, Božja mati Marija, sv. Jožef, in ostale figure, kot znamenje odrešenja, naj se teden pred božičem pa do Svetih treh kraljev razkažejo po celi planoti, je bila ena izmed pobud, se spominja Ladislav Jakob, ki se je s jasličarstvom srečal že kot otrok, v družinskem gnezdu na Kodeljevem v Ljubljani. Na Gradež, kjer je bil rojena njegova mama, se vselej rad vrne bratu Andreju in sestri Beti oziroma zetu Marku. Vsako leto je zraven pri ustvarjanju božičnih podob, vdolbenih v lesu. »Tudi tretji brat Tomaž in Ladova hčerka Matejka, ki sta z ženo članici Društva medicinskih sester, babic in medicinskih tehnikov Ljubljana. Za okrasitev smrečice so klekljale božične vzorčke. Njihov bratranec Boštjan Strle je prinesel jaslice iz Mjanmara, Tajske in Vietnama, sestrična Vida pa z obiska na Madagaskarju pri patru Pedru Opeki,« jih Marko pokaže.
Spominska soba gradeškim glasbenikom
Evgen Šerbec, tudi član društva, ki je vodnik na turjaškem gradu, je skupaj z Šavlijem in Zoretom dan pred otvoritvenim večerom praznični podobi okrašene vasi dodajal zadnje kamenčke, in sicer v sušilnici sadja, ki je letos pridobila že pokriti prizidek. »Razrezanega sadja je bilo letos za zložiti v rese zgolj za vzorec, dima, ki bi se valil iz peči, pa še manj. Zato je zdaj v teh prostorih dokaj sveže in so nalašč za predstavitev kvačkanih, šivanih ter jaslic iz papirja in kartona. Kot vidite, so lične in sporočilne, nekatere narejene pred stotimi leti,« se ozre Boris. Zasmeji se mu ob pogledu na prizidek sušilnici, spominsko društveni sobi, ki je že pokrita, vsebino pa ji bodo določili po končanih delih. »Želja je, da bi bil del sobe posvečen gradeškim glasbenikom Mariju Kogoju, Jakobu Ježu, Olgi Ježevi, skupini Suhe Češplje, ki se je že poslovila z odra, in naslednikom, mlajši skupini Krhelčki. In tudi Škocjanski godbi, v kateri je bila ob ustanovitvi pred stotimi leti polovica članov z Gradeža. Seveda se bo moral v sobi najti kotiček tudi za vse več podarjenih jaslic društvu.« Boris, Marko in Evgen so ob organiziranem nedeljskem skupinskem vodenju razstave “V skritih kotičkih Gradeža”, po nastopu župnijskega pevskega zbora iz Škocjana in Krhelčkov, polepšali večer marsikateremu obiskovalcu.
Skrite v vaških kotičkih
Jasličarska zbirka, ki je tudi prikaz mojstrovin ljudi, ki so v podobo rojstva Jezusa vnesli svoja notranja čustva, je razpotegnjena skozi celo vas. Pravljični motivi ob odrešenikovem prihodu na svet nagovarjajo iz številnih skritih gradeških kotičkov.
Največje, božja družina v izvirni velikosti, stojijo v središču vasi, pod lipo na prireditvenem prostoru, jaslice je iz Grosuplja prinesel Janko Petrina. V pisani množici, je dejal Šavli, so na ogled poleg tradicionalnih slovenskih še manjše, nekatere povsem unikatne jaslice vaščanov, ki so jih s potovanj prinesli iz Jordanije, Egipta, Aljaske, Mehike, Ekvadorja in številnih evropskih držav. Jasličarji pri delu uporabljajo tudi glino, vosek, papir, mavec, mah, beton, keramiko, borovo in orehovo lupino, les, koruzne storže, lubje, mavec, stiropor, krušno testo.
Na ogled do 8. januarja
Vabijo vas, da si ob vodenem ogledu jaslice pogledate 1. januarja, ob 17.30 uri in 8. januarja, ob 17.30, ko bodo z razstavo in pokušino poprtnikov in kulturnim programom jaslice zadnjič pokazali javnosti. »Za nami je lep večer, tudi letos brez snega in z zdravstvenimi težavami, ki so nekoliko zdesetkale naše članstvo, vendar je duh božičnih praznikov močno prisoten. In naš žene, da tradicijo še naprej ohranjamo,« je zbrane nagovoril prednik društva Lojze Senčar.
(mgć)