Državni gradbeni inšpektor za okolje in prostor je že pred 15-imi leti izdal odločbo o rušenju petih na črno zgrajenih objektov v neformalnemu Romskem naselju v Goriči vasi, ki je v občinskem prostorskem načrtu kategorizirano kot najboljša kategorija kmetijskih zemljišč, kjer gradnja stanovanjskih objektov ni dovoljena.
Če tega ne bodo kmalu storili, bodo morali plačati denarno kazen in stroške rušenja, je bilo zapisano v odločbi.
Ker se je bližala zima, so Romi iz tega naselja, ki je pod daljnovodi, brez vode in elektrike, zaprosili, da bi rušenje barakarskega naselja, v katerem je v šestih družinah več kot 50 let v bedi živelo okoli 60 članov, preložili na pomlad, pri tem so na občini vprašali, kam naj odidejo, ko bodo sami porušili barake.
Istočasno je inšpektor izdal odločbo o rušenju tudi še petih »neromskih« – na črno zgrajenih objektov, ki so v tem času že padli, romske barake pa še stojijo, nekatere so med tem časom lastniki tudi posodobili, zraven njih pa postavili nekaj novih zidanih objektov. In po svoje poskrbeli za električno napeljavo tako, da so se nezakonito priklapljali na električne drogove. Pravico do pitne vode, s priključkom na javni vodovod, so pred dvema letoma iskali tudi na evropskem sodišču za človekove pravice in bili zavrnjeni. To je presodilo v prid države (občine), z obrazložitvijo, da do vode v ilegaliziranem naselju Romi na takšen način niso upravičeni.
Da bi jim skušali nakazati pot drugačnega življenja, kot ga imajo v svoji tradiciji, skuša od leta 2020 tudi enajstčlanska občinska komisija za romska vprašanja, ki se še kako dobro zaveda, da bo ta naloga vse prej kot lahka.
(mgć)