Društvo ribniških vinogradnikov je že tretjič opravilo eno izmed najbolj pomembnih zgodnje spomladanskih nalog. Skrbijo namreč za potomko modre kavčine, trte z mariborskega Lenta, ki od leta 2019 korenine poganja za zidovi ribniškega gradu.
Ob rezu je škarje v roke prijel skrbnik potomke Franc Mršnik. Ta je razložil, da je trta šibke rasti, zato bo nastavil rez na dve očesi in dejal, da je število očes zgolj priporočilo in izhodišče, končni cilj kakovosti in količine pa bomo dosegli z zelenimi deli vse tja do trgatve. Da trta ne bi jokala in bi bila bolj odporna na bolezni, jo je Franc zaščitil. »Človek pri posegu dostikrat potrebuje antibiotike, zdravilo pred okužbami in bakterijami rastlin pa je maža, ki sem jo nanesel na rez. Vsebino pripravljam sam, sestavljena je iz čebeljega voska, smrekove smole in sala, razredčim pa jo z oljem. Čez nekaj minut se strdi v obliki glazure na rezu,« je po nanosu France pokazal postopek zaščite mariborske potomke, ki je v odlični kondiciji in je lani rodila prve tri grozde.
Jeseni ga bodo stiskali
Letos pa naj bi jih bilo toliko, da bodo lahko stiskali mlado vino, pričakujejo ribniški vinogradniki. »Vse kaže, da bo tako. Ves čas, odkar je pri nas, nenehno bdimo nad njeno rastjo. Postaja simbol druženja in povezovanja, saj so že od prejema cepiča ob rezu in jesenskih opravilih – lani tudi ob trgatvi – z nami vedno mariborski prijatelji. Vsakič jim vrnemo obisk, tudi letos smo bili pri njih ob protokolarnem rezu,« je povedal Janez Lovšin, predsednik Društva ribniških vinogradnikov, ki je bilo na pobudo Alojza Lovšina ustanovljeno leta 1988. Do sedaj je navezalo stike z mnogimi sorodnimi društvi iz slovenskih vinskih dežel, pot jih je pred štirimi leti peljala tudi v Maribor. Tam so tudi z izvirno šegavostjo, ki je Ribničanu položena v zibelko, še bolj pa s predstavitvijo društva in znanja o vinogradništvu presenetili gostitelje in prevzeli potomko znamenite trte. Modra kavčina ali žametna črnina spada v ekološko skupino sort črnomorskega bazena. Maja istega leta so jo v trosno zemljo ob lesenem kolu, pritrjenem na zid, zasadili za zidovi ribniškega gradu. Že četrto leto pa kar lepo poganja, za njeno rast je vezan tudi obred rezanja. Gospodar trte je ribniški župan Samo Pogorelc.
Dinastija Lovšin
Ima pa društvo od začetka predsednika s priimkom Lovšin. Po četrt stoletja je čas, da se dinastija Lovšin malo spočije, je bilo v šali slišati med veselimi vinogradniki, ki so novem pridelku nazdravili z »društvenim« vinom. To je užitno šlo po grlu, ob melodiji meha frajtonaric Simona Hrena -igra še na bariton in bas kitaro – in Jake Oražma, ki poleg harmonike igra še bas kitaro. »Prvi in drugi predsednik, z večletnima mandatoma, sta bila bratranca Alojza Lovšina, po domače Špička. Palico od mlajšega sem vzel jaz. In čeprav je v društvu še nekaj mož s priimkom Lovšin, se nekako spodobi, da bi prerezali to popkovino. Po eni srani bi sicer vsak rad postal predsednik, po drugi strani pa se vsak tega otepa. Kdor koli bo stopil v moje čevlje, bo druščina zagotovo še naprej sledila načelom prenašanja ribniške šegavosti in se izobraževala o vinogradništvu in vinski kulturi,« je nekaj besed na to navrgel sommelier Franci Petek, tudi član društva.
Brez žiro računa in dolgov
So pa ribniški vinogradniki edino društvo v občini, ki posluje brez žiro računa in niso odjemalci proračunskih sredstev. Tega je seveda vesel tudi župan – in tudi dolgov nimajo. Pravijo, da jim zaradi tega gre vse kot po maslu. »Tako naj tudi ostane,« so s kozarcem rujnega v poročni dvorni ribniškega gradu nazdravili jesenski trgatvi.
(mgć)