fbpx
E-UTRIP
Izpostavljeno Aktualno Gospodarstvo & Politika Kočevje

 Dr. Vladimir Prebilič: Pogum ZA močnejšo Evropo in boljšo Slovenijo

»Še nekaj tednov nas loči od prelomnih evropskih volitev. V tem času potrebujemo predvsem (ZA)upanje in pogum«

 Na letošnje evropske volitve se, ob dobrih napovedih, podaja tudi VESNA – zelena stranka, z nosilcem dr. Vladimirjem Prebiličem, aktualnim kočevskim županom, ki je že četrti mandat pridobil zaupanje občank in občanov Kočevja. Večina Slovencev ga je spoznala na predsedniških volitvah 2022, kjer je s skoraj 11 % dosegel zelo dobro 4. mesto in prehitel protikandidate nekaterih večjih – parlamentarnih – strank. Zadnja merjenja javnega mnenja VESNI, s Prebiličem na čelu kandidatne liste, kažejo osvojitev vsaj enega evropskega poslanskega sedeža. A kot pravi Prebilič: “Edina anketa, ki na koncu res šteje, so volitve.” Nanje gleda z optimizmom, saj so z VESNO – kot prvi izmed izvenparlamentarnih strank – že tudi uradno vložili kandidaturo. Podpise podpore, ki jih nekatere od strank manj uspešno zbirajo že skoraj dva meseca, pa so uspeli zbrati v pičlih treh dneh.

 Že četrti mandat ste župan Kočevja, trenutno vodite tudi Skupnost občin Slovenije. Kaj je tisto, kar vas je nagovorilo k temu, da se podate na evropske volitve in preizkusite v mednarodnem prostoru?

Poleg naštetega imam tudi kar nekaj mednarodnih izkušenj, pridobljenih v Kongresu pri Svetu Evrope, kjer vodim drugo največjo politično skupino.

Ko govorimo o evropskem kontekstu, lahko rečemo, da politiko vodi koalicija desnih konservativcev in levih socialistov, ob stalni podpori liberalnih strank. Do sedaj so svoje državljane pustili na cedilu. Enako je žal v Sloveniji; razen nekaterih malenkosti si etablirane stranke, v nasprotju z volilnimi obljubami, niso zelo različne. Če bi delali dobro, ne bi bili tam, kjer smo – tako nacionalno kot evropsko. EU je v času njihovega vodenja izgubila dostojanstvo, identiteto in poslanstvo. Mi smo tukaj, da stvari popravimo. Različne opcije pred nami so sejale med ljudi razdor in strah – mi bomo vrnili upanje in predvsem dostojanstvo.

EU ne more in ne sme biti podaljšek različnih neevropskih vplivov. Svet stoji pred številnimi varnostnimi, ekonomskimi in okoljskimi izzivi.

EU mora obstati, in da lahko obstane, moramo evropsko sodelovanje poglobiti. Rešitev za vse, predvsem za številčno manjše države, ni izolacionizem in nacionalizem, temveč še tesnejše sodelovanje in skupno nastopanje na globalnem parketu. Evropejkam in Evropejcem je potrebno zagotoviti varnost v vseh pogledih in jih obvarovati pred številnimi krizami. To je mogoče samo, če bomo sodelovali! Pri tem ne sme biti vodilo, kaj je udobno in lahko narediti, temveč, kaj je prav. Čas je za državniško držo in ne politikantstvo, ki smo mu trenutno priča in katerega temeljni modus operandi je odlašanje s težkimi odločitvami in iskanje naklonjenosti ljudi. Preprosto moramo biti POGUMNI!

Krize, s katerimi se trenutno soočamo in se bomo soočali v prihodnosti, prizadenejo vse – in zanje je treba poiskati rešitve enotno, v korist ljudi. Inflacija, visoke cene energentov, naravne katastrofe, slabo delujoč zdravstveni sistem, posledice vojn v bližini … vplivajo na vse, ne glede na politično usmerjenost, zato so te delitve nesmiselne. Koncept, ki prinaša najbolj verodostojne odgovore, je prav zeleni koncept.

Kako je prišlo do odločitve za nastop na listi stranke VESNA?

Odločitev za kandidaturo na listi VESNE je odločitev za prihodnost. Takšna odločitev ni preračunljiva, ampak pogumna in iskrena. Predvsem pa je potrebna za vse. Nasloviti moramo teme, kot so podnebne spremembe, migracije, mir, sodelovanje vseh …, ki se jim drugi izogibajo, ker se jih bojijo. A v resnici so čisto obvladljive, če se okoli njih združimo in stopimo na pot sprememb. Je lahko? Seveda ne, a je prav in predvsem je odgovorno do vseh, ki prihajajo za nami in so nam blizu. Močna mednarodna podpora v skupini Zelenih nam daje motivacijo, da so spremembe možne, da skupaj lahko dosežemo velike premike.

Skupen nastop druži vizija spremeniti Evropo in Slovenijo premakniti naprej, saj lahko državo in Evropo gradimo samo kot povezana skupnost, usmerjena v prihodnost. Za to pa je treba Evropo in odločitve evropskih institucij približati ljudem. To je še posebej pomembno v prelomnem času za evropsko skupnost, ki se sooča s številnimi krizami in vzponom desnega populizma.

Kakšne so vaše prioritete in kaj želite doseči kot poslanec v Evropskem parlamentu?

 V prvi vrsti moramo odločitve in priložnosti, ki jih EU nudi, približati ljudem. Slovenija je namreč ena izmed držav, ki močno zaupa v EU, hkrati pa se premalo zanima zanjo. Če danes vprašate, kdo so naši poslanci, bodo številni v zadregi. A to ni zadrega volivk in volivcev, temveč je odgovornost na strani izvoljenih. Ti so preprosto preveč oddaljeni od vseh nas in premalo razumejo težave in tegobe vseh, ki živimo v Sloveniji. Hkrati pa državljani niso seznanjeni z zakonodajo, ki se sprejema na evropski ravni, čeprav ta odločilno vpliva na njihova življenja. Neaktivnost pri tem na široko odpira vrata dejstvu, da interesi Slovenije niso primerno predstavljeni in posledično zaščiteni. A tu gre vse še korak dalje: mnogi so prepričani, da ti delujejo in glasujejo v dobro Slovenije. A v resnici glasujejo skladno s stališči njihovih evropskih poslanskih skupin ali velikih lobijev. Povrhu smo prisiljeni spremljati izvažanje notranjeslovenskih političnih sporov, ki v marsičem znižujejo ugled Slovenije. Vse bolj se zdi, da poslanci predvsem delujejo kot podaljšana roka posameznih političnih strank, popolnoma ob strani pa ostanejo ljudje, volivke in volivci, ki so jim mandat zaupali.

Če govorimo o konkretnih prednostnih nalogah, smo jih zasnovali v šestih vsebinskih sklopih, ključnih za razvoj Evrope, kjer lahko ponudimo zelo konkretne rešitve, h katerim lahko evroposlanci konkretno prispevajo.

Ko se pogovarjamo o pravičnem zelenem prehodu, se to zdi nekaj abstraktnega ali oddaljenega. Če pa povemo, da mora biti vsakomur omogočeno izkoriščanje sončne energije na lastni nepremičnini, postavimo obljubo v neki konkreten okvir. Prav tako, če rečemo, da moramo postati del evropske mreže hitrih potniških vlakov.

Zelo močno poudarjamo tudi socialno noto. Tukaj ne moremo mimo vsaj dveh perečih problematik: davčne in stanovanjske politike. Mladi si imajo pravico ustvariti samostojno življenje, zato potrebujejo stanovanja. Naložbe v predraga stanovanja moramo obdavčiti in denar porabiti za gradnjo stanovanj za večino državljank in državljanov – ne le v središčih – po vsej Sloveniji.

Dovolj je pretiranega obdavčevanja tako zaposlenih kot podjetnikov. Obdavčimo velikanske profite najbolj premožnih in največjih korporacij – in predvsem: vsi naj pravično plačujejo davke, ne pa da brezsramno tekmujejo, kdo se bo bolj “znašel” v iskanju obvodov. S takimi ravnanji goljufajo državo in vse, ki davke pošteno plačujemo ter smo na drugi strani tudi odvisni od sistemov, ki se iz tega financirajo. Hkrati pa postavljajo pod vprašaj delovanje naših sistemov (izobraževanje, zdravstvo, pokojnine,…), ki so v celoti odvisni prav od naših prispevkov. Izogibanje plačevanju davkov je uničevanje prihodnosti tistih, ki prihajajo za nami.

Kako vidite zeleni prehod v povezavi z gospodarstvom?

 Z roko v roki. Ko govorimo o gospodarstvu, lahko to v grobem razdelimo na dve skupini: do družbe in okolja odgovorna podjetja, ki razvijajo in uporabljajo sodobne tehnologije, ustvarjajo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, ki vračajo družbi … in na drugi strani izkoriščevalske korporacije, ki svoj poslovni model gradijo na brezsramnem izkoriščanju tako ljudi kot okolja. Najbolj umazana industrija ima najslabše plačane delavce, ki ponekod delajo celo v suženjskih razmerah. Takega gospodarstva si ne želimo – ne v Sloveniji, ne v EU ne kjerkoli po svetu. Si pa želimo prvih, torej odgovornih podjetij. In teh v Sloveniji ni malo. Vsem, ki imajo motivacijo in si želijo postati del prve skupine podjetij, pa je potrebno pomagati na tej poti. Zato bomo spodbujali sodobno tehnološko napredno gospodarstvo, ki je družbeno odgovorno do vseh in do prostora, v katerem živimo. Mednje uvrščamo podjetja in podjetnike, ki pošteno plačujejo svoje zaposlene ter vlagajo v razvoj, ustvarjajo kakovostne pogoje dela in skrbno ravnajo tudi z okoljem, ki vsem nam predstavlja življenjski prostor. Pri zelenem prehodu se ne odločamo med človeka dostojnim življenjem ter okoljem. Ravno obratno. Ne gre za ali-ali, gre za in-in. Torej, seveda bomo podpirali gospodarstvo, ki pa bo pri svojem delovanju naredilo vse, da bo čim manj obremenjevalo okolje. V resnici bo v daljšem časovnem obdobju preživelo samo tovrstno gospodarstvo in prej, ko se tega zavemo, lažje bo vsem. Tu je naša, evropska primerjalna prednost, čeprav nas v marsičem (pre)hiteva kitajsko gospodarstvo.

 V zadnjem času se veliko govori o kmetijstvu v EU. Kmečki protesti so pogosto tudi proti zelenim politikam. Kako to vidite?

Kmetijska politika je neposredno povezana s tem, kakšna hrana pride na vaš in moj krožnik, zato nikakor ni “samo” stvar kmetov, ampak vseh nas. Zadnjič me je presenetil podatek, da v EU vsak dan izgubimo 1000 kmetij. Tukaj gre predvsem za male kmetije, ki proizvajajo kakovostno hrano, trajnostno kmetujejo, a ne morejo konkurirati velikim kmetijsko-industrijskim obratom, ki na primer uvažajo poceni krmo iz tretjih držav in množično redijo živali za zakol. Slovenske kmetije so v evropskem merilu majhne, zato jih moramo podpreti. Kmetom je treba poleg subvencij pomagati tudi na druge načine, da bo zdrava hrana po pošteni ceni postala evropska realnost, ne zgolj predmet zelenega zavajanja. Zato bomo v Evropskem parlamentu dosegli, da se tretjina denarja, ki ga EU danes namenja industrijskemu kmetijstvu, investira v trajnostno in ekološko usmerjeno kmetovanje.

Še bolj pomembno pa se mi zdi odpreti iskren pogovor med pridelovalci in trgovci. Vsem je znano, da večina dela in zgolj malo denarja odpade na kmeta, medtem ko se veliki dobički ustvarjajo na računih velikih trgovcev. Potrebujemo drugačno razdelitev bremen!

 Kakšen vpliv bi imela vaša izvolitev na razvoj lokalnih skupnosti v Sloveniji? Ali bi na neki način zapustili Kočevje, ki vam ga je uspelo kar v veliki meri preoblikovati?

 Nastop na evropskih volitvah ni pobeg stran od Slovenije. Je vstop na evropski parket zato, da bi oblikovali tako evropsko kot slovensko politiko. Prevečkrat smo prepričani, da nekdo “odide v Bruselj”, v resnici pa delo v Bruslju, v Ljubljani ali v Kočevju pomeni delo za iste ljudi. Kot evropski poslanec si zadam cilj tesnega sodelovanja z župani; iskal bom vse vire pomoči za realizacijo občinskih projektov in predstavljal doslej neobstoječo povezavo med lokalnimi skupnostmi in institucijami EU. Želim si, da bi imele v meni sogovornika, s katerim in preko katerega bi bil jasno izražen interes lokalnih skupnosti, ki (pre)večkrat poslušamo, kaj se ne da in kako je to nemogoče. Mora se dati in mora biti mogoče – to je naloga v primeru moje izvolitve.

Kakšen je vaš pogled na prihodnost EU?

 Potrebujemo bolj povezano in močnejšo EU, ki bo dala prednost skupnim pred interesi posameznih držav.

Ta skupnost mora vsem omogočati enake možnosti in svoje državljane varovati pred vsako obliko diskriminacije ali celo nasilja.

Predvsem pa bi si želel, da bi EU v večji meri delala za mir. EU je bil in mora tudi v prihodnje ostati mirovni projekt. Vojna je poraz človeštva in v 21. stoletju moramo biti sposobni reševati spore na miren način. To smo znali, a se zdi, da evropski odločevalci raje poslušajo nasvete drugih, se zatekajo k lažjim odločitvam in podlegajo populizmu. Politik mora znati upravljati na način zaščite interesov ljudi in ne peščic, ki ponavadi kujejo velike dobičke. Vojno hujskaštvo nima mesta v Evropi. Zato potrebujemo velike premike na področju varnosti in politike miru. Mislim, da je tukaj evropska politika povsem zatajila, kar se kaže tako na primeru Ukrajine kot morije v Gazi. Še več, s svojim neodgovornim ravnanjem smo vzpostavili neenakopravno obravnavanje človeškega življenja in podrli temeljne vrednote, ki Evropo definirajo – demokracija, vladavina prava in človekove pravice. Te vojne bodo pustile posledice več generacijam – za katere pa brez dvoma trenutni odločevalci ne bodo prevzemali odgovornosti.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki