fbpx
E-UTRIP
Sedaj je še zadnji čas za nabiranje dišečega kromača.
Aktualno Narava Narava & zdravje

Dišeči kromač je zelo zdravilen, vendar POZOR!

Dišeči kromač, ali po domače divji janež, je trajna kobulnica. Latinsko se mu reče Mytrrhis odorata, in sicer zato, ker ima vonj po smoli Myrhaea.

Dišeči kromač raste na višini nad 1000 metrov. Jaz sem ga srečal na Šentviški gori, kjer ga namakajo v žganje in delajo dober liker. Ko sem bil letos v začetku junija na Trdinovem vrhu na Gorjancih, ga je bilo tam obilo, na parkirišču pod samim vrhom je bilo vse belo. Dišeči kromač je namreč kobulnica, ki ima rada gozdno zemljo in v Kočevskem rogu ga boste težko našli, nekaj malega sem ga našel še pod vrhom Kuma.

Zdaj ima še mehke liste in ga lahko nabirate tudi kot solato, toda pozor!

Ne nabirajte dišečega kromača, če imate slab vonj in slab vid, saj je na zunaj zelo podoben steničniku in pikastemu mišnjaku. Obe rastlini sta tudi kobulnici in po listih zelo podobni dišečemu kromaču. Če liste zmečkamo ima steničnik zoprn vonj po stenicah. Pikasti mišnjak ima vonj po miših (smrdi), po zelenem steblu pa ima temno rdeče pike. Ta rastlina je zelo strupena in se je raje ne dotikamo. Znana je po tem, da odganja črne misli in slabo voljo in to zato, ker so z njo usmrtili Sokrata.

Čaj iz te rastline dobesedno razžre črevesje in človek umre v velikih mukah, zato moramo biti pri nabiranju rastline zelo pazljivi.

Korenino, ki je zelo debela in okusna kopljemo v jeseni koncem oktobra ali spomladi preden požene. Korenino operemo, olupimo, skuhamo in postrežemo. Včasih so ji rekli korenina veselja.

Dišeči kromač ima kar nekaj zdravilnih lastnosti…

Poleg tega da vsebuje vrsto nam zdravilnih mineralov in vitaminov je znan tudi po tem, da uničuje patogene bakterije. Je torej antiseptik in antiastmatik, uničuje tudi škodljive bakterije v sečilih, ženske pa ga uporabljajo pri vnetju in težavah z rodili.

Dobro ga je piti vsak dan tri tedne po štiri skodelice na dan da smo dobre volje, obenem pa uničuje še škodljive bakterije. Vendar s pitjem čaja ne smemo pretiravati in po treh tednih naredimo odmor. Če smo korenine nabrali spomladi, jih na drobno narežemo in posušimo na temperaturi do 70 stopinj Celzija. Korenine shranimo v dober zaprt kozarec in damo v suh in temen prostor. Tako imamo čaj lahko za vse leto. Vsebino tudi dobro preglejte, da se v njej niso nabrali molji.

Jože Majes, kmetija Plavica

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki