V obnovljeni stavbi nekdanje grajske pristave na Marohu so septembra 2010 odprli največji Rokodelski center v Sloveniji, ki obsega 1.400 kvadratnih metrov. Suhorobarji in lončarji so tudi tako »celmu svetu« pokazali, kako imajo vešče roke in bister um, so ob odprtju izzvenele besede številnih govorcev. Center od takrat tudi nudi vpogled v preteklost skozi številne delavnice »žlic in krošenj«, kar je bilo izhodišče za pospeševanje obrtno-podjetniške dejavnosti ter njeno širšo predstavitev danes.
Območje, ki obsega občine Ribnica, Kočevje, Sodražica, Loški Potok, Bloke, Velike Lašče in Dobrepolje, povezuje geografska označba »suha roba«, pridobljena leta 2004. Suho robo s tega območja sestavlja enajst panog in sicer obodarstvo, podnarstvo, rešetarstvo, žličarstvo, posodarstvo, zobotrebčarstvo, pletarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo, orodjarstvo ter spominkarstvo, s poslikavo in sestavljanjem izdelkov.
Od letos tudi Turizem Ribnica
Seveda je vse že omenjeno le del sicer bogatega poslanstva unikatnega javnega zavoda Rokodelskega centra Ribnica, ki pod svojim krovom združuje Rokodelstvo (to se povezuje v konzorcij ostalih rokodelskih centrov), Galerijo Miklova hiša in Muzej Ribnica (slednji s pooblastilom države opravljajo javno službo), Muzejsko trgovino in od letošnjega leta tudi enoto Turizem Ribnica. Ustanoviteljica Občina Ribnica, jim s finančno in moralno podporo ves ta čas omogoča kvalitetno strokovno delo.
Ustvarilo se je veliko dobrih zgodb
Kot se ob obletnicah spodobi, so te dni preštevali obiskovalce, prireditve, razstave, delavnice, publikacije … in ugotovili, da se je v teh desetih letih ustvarilo res veliko dobrih zgodb, ob tem pa se zavedajo, da vse to ne bi bilo mogoče brez podpore in pomoči mnogih. »Zato iskrena hvala vsem, ki se z nami učite, zabavate in rastete – zaradi vas postajamo boljši,« so v eno izzvenele besede devetih zaposlenih, ob prvem dvoštevilčnem jubileju centra.
V desetih letih so v razstavnih prostorih, lončarskih in pletarskih delavnicah, kotičkih Likovne šole, galerije in večnamenske dvorane gostili okoli dvesto tisoč obiskovalcev. Ob tej številki je, če naštejemo le nekatere, »pripetih« 425 različnih dogodkov, 354 delavnic (tudi v novem šolskem letu so vse zapolnjene, z udeleženci celo od Novega mesta do Ljubljane in Cerknice), 133 lastnih razstav, 175 tehničnih dni, 51 izdanih znanstvenih monografij, publikacij, e-knjig in priročnikov, 41 tečajev. Seveda so ustvarjalci zelo ponosni na 80 projektov, od tega jih je bilo enajst evropskih, ki so jih v tem času izpeljali kot tudi na mednarodnih sodelovanjih in gostovanjih z odmevnimi razstavami (lani Beograd, letos Dunaj).
(mgć)