E-UTRIP
Dobro je vedeti Featured Hrana Narava Narava & zdravje Zanimivosti In zabava Zdravje

ČEŠNJE, JAGODE, MALINE, MARELICE

“Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši”

  • Najslajše, prve češnje zorijo že sredi maja.Lansko leto smo v Sloveniji pridelali v intenzivnih sadovnjakih rekordno količino češenj, in sicer kar 1.887 ton.
  • Lansko leto smo uvozili 584 ton češenj, največ iz Grčije.
  • Češnje so zelo koristne za naše zdravje, saj izboljšajo spanje, upočasnijo staranje.
  • Neoprane češnje zdržijo v hladilniku dlje časa.

Češnje, ki dozorijo konec maja oziroma v začetku junija, izvirajo iz Evrope oziroma zahodne Azije. Danes poznamo na svetu več kot 1200 sort češenj, od rumene do črne obarvane. Sorta Hedelfinger, Regina imajo ob zrelosti črno ail temno rdeče obarvana plodove, sorta Denisenova rumena imajo rumene plodove, poznamo pa tudi tiste z dvobarvnimi plodovi, kjer je polovica češnje rdeča, druga pa rumena – sorta Ferrador in Napoleon.

Najpogostejše sorte v Sloveniji

  • BURLAT: Stara francoska sorta, ki je v pridelavi že od leta 1915. Plodovi so srednje veliki (velikost kovanca za 1 EUR), barva temno rdeča, meso mehko, aromatično in sladko kislega okusa. Sorta je občutljica na pokanje in sadno gnilobo.
  • MAGAR GARNET: Ameriška sorta, ki je v pridelavi od leta 1990. Plodovi so srednje veliki, barva temno rdeča, oblika plodov je ledvičaste do okrogle, aromatična hrustavka kislega okusa. Sorta je srednje občutljiva za pokanje plodov.
  • CELESTE: Kanadska križanka sort Van in New Star, ki je v pridelavi od leta 1993. Veliki plodovi, barva kožice živo rdeča, meso sočno, aromatično in sladko kislega okusa. Sorta je občutljiva na pokanje.
  • VIGRED: slovenska sorta češnje, nastala s križanjem sort Germersdorfer in Burlat, in sicer leta 1970. Plodove ima srčaste oblike, bleščeče živo rdeče do temno rdeče barve, čvrsto mesto. Sorta je srednje občutljica za pokanje in mraz.
  • NEWSTAR: kanadska sorta križanka med Van in Stello. Barva svetleča, temno rdeča, meso pa polčvrsto, aromatično in sladko kislega okusa. Je polhrustavka in je srednje občutljiva za pokanje.
  • SUNBURST: kanadska križanka sort Van in Stelle, ki je v pridelavi že od leta 1983. Plod velik in živo rdeče barve, meso pa sočno, srednje aromatično in sladko kislega okusa. Sorta je srednje občutljiva za pokanje in gnitje.
  • LAPINS: tudi kanadska križanka sort Van in Stelle. Barva živo rdeča do temno rdeča, meso srednje aromatično, sladkega kislega okusa. Sorta je za pokanje srednje občutljiva.
  • KORDIA: Prideluje se od leta 1981 in je sorta neznanega izvora. Kožica ploda karminasto rdeča do temno rdeče barve, meso sočno, sladko kislega okusa. Sorta je občutljiva na spomladansko pozebo.
  • REGINA: Sorta je v pridelavi od leta 1981 in je nemška križanka sort Schneiders Spate Knorpelkirsche. Barva kožice je temno rdeča, tudi temnejša, meso pa aromatično in kislo sladkega do sladkega okusa. Sorta malo poka.

Vir vitaminov in zdravja

Raziskave kažejo, da češnje niso le okusne, ampak so zelo koristne tudi za naše zdravje. Bogate so z rudninami in vitamini, bogate z antocianskimi barvili, ki telo varujejo pred škodljivimi vplivi in ultravijoličnih žarkov. Izboljšajo nam lahko spanje, upočasnijo staranje, zmanjšajo bolečino in poškodbe mišic pri naporni telovadbi, pomagajo bolnikom s protinom, koriste pri ljudeh s srčnimi bolezni, pomagajo pri lažjem izločanju strupov in tekočin iz telesa.

JAGODE – SADEŽ LJUBEZNI

Letno povprečno pridelamo od 1900 do 2000 ton jagod!

  • Zmrzjene jagode izgubijo velik del arome, saj ob odtajanju popokajo celične stene in se ob tem aroma izgubi.
  • Jagode najbolje uspevajo v rahlo kiselkasti in dobro izsušeni zemlji.
  • Najbolje jih je saditi s česnom, nikakor pa jih ne sadite tam, kjer so prej rasli paradižniki, paprike, kumare, krompir, jajčevci in koruza.
  • Česen pomaga jagodam do boljšega okusa in odganja različne bolezni.
  • Jagode nikar ne namakajte v vodi! Muho odstranite po umivanju, saj lahko v sadež vstopa voda in ga začne lužiti.
  • V antičnem Rimu je veljalo, da če dekle sanja jagode, bo imelo veliko otrok.
  • Jagode v hladilniku hranimo največ dva dni.
  • Samo lani je bilo obranih 2335 ton jagod v Sloveniji.

Po svetu poznamo več kot 10.000 tisoč sort jagod, delimo pa jih na tri tipe:

  1. Enkrat rodne jagode: skoraj vse plodove oblikujejo pozno spomladi ali zgodaj poleti.
  2. Mesečne jagode: nas razvajajo poleti in še v jeseni, a le kratek čas.
  3. Gozdne jagode: aromatične, drobne plodove le enkrat letno, in sicer pozno spomladi in zgodaj poleti.

Tako kot češnje tudi jagode ločimo po okusu, velikosti in obliki plodov pa tudi po barvi cvetov. Med najbolj priljubljene vrste sodita marmolada in gardena. Za prvo vrsto jagod je značilna velika, koničasta oblika in svetla rdeča barva. Jagode gardena so tudi koničaste, srednje debele in predvsem svetleče, rdeče barve. Obe vrsti nas razvajata od maja pa vse do konca junija.

V Sloveniji imamo z jagodo zasajenih od 110 do 120 ha površin. Povprečni pridelek je od 18 do 20 t/ha. Čeprav je pridelava zelo razdrobljena, je tehnološko na zelo visoki ravni. Največji delež intenzivnih nasadov je v Posavju in v bližini večjih mest.

Polne vitamina C

Jagode lahko uživamo v vseh oblikah – sveže, kuhane, vložene, zmrzjene. Bogate so z vitaminom C, nekaj vitamina A in K, beta karotena, različne sadne kisline, nekaj folne kisline, vsebujejo pa tudi železo, natrij, kalij, mangan, fosfor in kalcij. Primerne so tudi za shujševalno kuro, saj 100 g jagod vsebuje le 27 – 30 kalorij. Jagode so že od nekdaj dame uporabljaje v kozmetične namene – dvorne dame so se kopale kar v soku jagod. Iz njih se še dan danes pripravljajo razni lepotni pripravki, ki izboljšajo videz kože in upočasnijo staranje.

MALINE – HRANA ZA KOŽO

Vsebujejo malo sladkorja in veliko vlaknin!

Malinjak je vrsta grmovnic, ki ima sadeže vijoličnordeče barve, ki jih imenujemo maline. Seveda so lahko obarvana tudi rumeno, oranžno ali pa tudi črno. Ta osvežilni sadež nas razvaja vse od konca junija pa do jeseni. Ločimo enkrat rodne sorte (GLEN AMPLE in TULAMEEN, WILLAMETTE, MEEKER)) in dvakrat rodne sorte malin (ENROSADIRA, POLKA, AMIRA, HIMBO TOP, AUTUMN BLISS, KWANZA, KWELI).

Cvetovi malin vsebujejo veliko nektarja, zato privabljajo tudi čebele. Maline imajo rade sonce, zato jih ne sadimo v senco, ampak jim izberemo sončen prostor. Uživamo jih lahko sveče, jih zmrznemo, predelamo v marmelado ali pa v sok in malinovec.

Vir zdravja

Maline so bogate z vitaminom C. Če zaužijemo samo skodelico malin, bomo dobili dovolj dnevne doze tega vitamina. Vsebujejo mangan in vitamin K, E, magnezij, baker, železo, kalij in vitamin B. Ker maline vsebujejo veliko antioksidantov, katerih zelo pomembna je elaginska kislina, preprečujejo nastajanje rakavih celic. Pomagajo pri zniževanju ravni holesterola, zmanjšujejo tveganje za bolezni srca in ožilja.

Poskrbijo za lepo in sijočo kožo

Ker maline vsebujejo polno antioksidantov, poskrbijo za lepo in sijočo kožo in jo varujejo pred staranjem. Naredimo si lahko svežo malinovo masko, ki poskrbi za zmanjšanje gubic na obrazu. Pri občutljivi koži pa preprečujejo rdečico.

  • Pri malinah so uporabni tudi mladi listi kot čajni nadomestek.
  • So polne antioksidantov, ki vplivajo na celotno telo.
  • Vsebujejo malo sladkorja in veliko vlaknin.
  • Ugotovljeno je bilo, da naj bi maline zavirale rast rakavih celic materničnega vratu.
  • Močno koncentriran sok iz malin znižuje sladkor in deluje kot zaščita pred virusi.
  • V Sloveniji je približno 36 ha nasadov malin, v letu 2020 pa je bilo obranih 228 ton malin.

MARELICE – SADEŽ VEČNE MLADOSTI

Priporočljive so za nosečnice, majhne otroke in ljudi s slabokrvnostjo

Marelica izvira iz severovzhodne Kitajske. Rimljani so jo leta 70 pr. n. št. prenesli preko Anatolije po vsej Evropi. Poleg lepega videza so marelice polne vitaminov in mineralov. Med drugimi vsebujejo veliko železa in kalcija zaradi česar so priporočljive za nosečnice in ljudi s slabokrvnostjo. Bogate so z betakarotenom, ki je nujen za rast celic, dobro kožo ter je pomemben pri raztrupljanju telesa. Je pomemben za rast in zaščito kosti in zob ter zmanjšuje holesterol.Čeprav je sadež precej sladek, pa vsebuje malo kalorij. S 100 grami zaužijemo le 50 kalorij.

Cenjen sadež tudi v kozmetični industriji

Iz sadeža pridelujejo marelično olje, ki je zelo cenjeno tudi v kozmetični industriji. Olje se zelo hitro vpija zato ni skrbi, da bi bila koža po uporabi mastna. Pomaga pri izpuščajih, poskrbi, da je koža navlažena in napeta ter upočasni proces staranja. Pomaga tudi pri vnetju ušes, poleg tega pa se marelični napitki priporočajo za zniževanje telesne teže.

  • Vsebujejo provitamin A, ki pripomore k preprečevanju raka ter bolezni srca in ožilja.
  • Med sušenjem se v marelicah poveča vrednost železa, betakarotena in kalija ter spodbuja telo k izločanju natrija in vode.
  • Listi marelice so zdravilni za kašelj in vneto grlo.
  • V Sloveniji marelice pridelujemo na približno 82 ha nasadov. Lani smo jih obrali kar 469 ton.

K.N.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki