V Muzejskem društvu Ribnica so v letu 2021, ob praznovanju 10 obletnice, pristopili k izdelavi seznama znanih osebnosti z območja, ki jih pokriva društvo, to je iz občin Ribnica, Sodražica, Loški potok, Velike Lašče in Dobrepolje. Ob raziskovanju, zbiranju in izdelovanju seznama znanih osebnosti so prišli do enotnega zaključka, da v vseh parkih kulturnikov med množico moških imen najdejo le malo ženskih. Prav tako na območju vseh petih občin ni skoraj nobene ulice, ki bi bila poimenovana po ženski. Zato so v društvu sklenili, da v njihovem projektu izpostavijo ravno ženske, z veliko začetnico: Ženske za vse čase. Z območja Ribnice je to dr. Franja Bojc Bidovec, iz Sodražice kmetica in gospodarstvenica Frančiška Pšenica, Loškega Potoka pisateljica Zofka Kveder, Dobrepolja kiparka, slikarka in ilustratorka Mara Kralj in iz Velikih Lašč kulturna ustvarjalka in pisateljica Marija Perhaj Gorše.
»Materni jezik je naša prva in zadnja beseda«
»Seveda je v teh občinah, ki so med seboj močno povezane, še veliko drugih žensk (operne pevke, pisateljice, gospodarstvenice, kuharice, zdravnice …), ki bi si zaslužile takšno predstavitev, saj jim je (med drugim) v času neenakopravnosti spola uspel preboj na številnih področjih, a smo za začetek naredili ožji izbor,« je ob odprtju potujoče razstave na Rašici, kjer so odstrli življenjsko in ustvarjalno pot Marije Perhaj Gorše, povedal Nejc Lovšin, predsednik Muzejskega društva Ribnica. »Slovenski jezik je naša temeljna izkaznica. V njem mislimo, ustvarjamo, pojemo, molimo in protestiramo. Je naša prva in zadnja beseda,« je ena izmed modrih misli Marije, ki je bila tudi članica Društva slovenskih pisateljev. Službo na OŠ Primoža Trubarja v Velikih Laščah je nastopila leta 1952, od leta 1983 pa do upokojitve leta 1987 je bila ravnateljica na šoli. Podrobno jo je predstavila Barbara Pečnik, kustosinja na Trubarjevi domačiji.
Napadli so jo, da je brezbožnica
Partizanska zdravnica dr. Franja Bojc Bidovec, po kateri nosi ime partizanska bolnica Franja, edinstven spomenik človečnosti, tovarištva in solidarnosti iz druge svetovne vojne, je bila rojena v Nemški vasi pri Ribnici. Živela je v Ribnici, Zagrebu, Beogradu, daljši čas in večkrat tudi v Ljubljani. Trst, Gorica, Bohinjska Bistrica, Cerkno pa so kraji, kjer so se dogajale pomembne stvari. Ribničani ji niso bili vedno naklonjeni: »Klerikalni poslanec mi je v resnici škodoval, kolikor je mogel. Razglasil me je za komunistko, potem pa so me vaški veljaki napadli v javnosti, da sem brezbožnica. In izključili so me iz ribniškega dijaškega društva,« izvemo iz njene knjige Ni neskončnih poti, Pisma sinu 1984. Franja je bila predvsem zdravnica. Tudi o njej je tekla beseda na Trubarjev domačiji, ki jo je pobliže predstavila članica Muzejskega društva Nada Lavrič. Bogdana Mohar je v življenjepisu pisateljice Zofke Kveder, Potočanke z vsem svojim bistvom, spomnila, da je Zofka že kot vedoželjno, nadarjeno in komunikativno dekle postala tankočutna opazovalka življenja v Loškemu Potoku. Bila je tudi borka za enakopravnost žensk, žena in mater, v času, ko je bilo to za žensko preveč predrzno in nespodobno.
Mati 17 otrok
Frančiška Pšenica iz Sodražice ni sodila v krog umetnic, učiteljic, pisateljic, zdravnic… pred stotimi leti je bila nosilka družinskega (prevozniškega) podjetja, Avto promet Pšenica Sodražica. In mati 17 otrok. Prvega je povila, ko je bila stara 20 let, zadnjega pa pri 47. »Na nobenem naslovu podjetja ni bilo zapisano njeno ime, pa vendar še danes njeni potomci vedo, da je bil uspešen družinski posel njena zasluga,« je na Frančiško spomnila mag. Marina Gradišnik. Mara Kralj je bila žena kiparja Toneta Kralja iz Zagorice, Dobrepolje. Ob njem je stopila v likovni umetnostni svet in moža spremlja na vseh poteh. Bila je vsestranska tudi v zaporu v Velikih Laščah, kjer so jo zaprli ( bila je aktivistka Osvobodilne fronte, njen mož pa je v času vojne poslikaval cerkve na Primorskem z domoljubnimi motivi). Naredila je preko 100 portretov sojetnic. Leta 1947 je kot maskerka sodelovala pri snemanju prvega slovenskega filma Na svoji zemlji. Njen opus sta predstavili Marija Žnidaršič in Dušica Hočevar iz Turističnega društva Dobrepolje.
Razstava ženske za vse čase je že bila na ogled v Ribnici, Sodražici in Loškemu Potoku, iz Rašice se seli v Dobrepolje, kjer jo bodo na ogled postavili 11. aprila.
(mgć)