11 občin iz jugovzhodne Slovenije in Posavja, ki je pristopilo k pripravi paketa sprememb zakonov za urejanje romske problematike, je do zdaj za njegovo vložitev v državni zbor zbralo nekaj več kot polovico od 5000 potrebnih podpisov. Z zbiranjem nadaljujejo, časa imajo do 14. julija.
Kot so sporočili iz Mestne občine Novo mesto, je posebej vzpodbuden porast oddanih pobud oz. podpisov v preteklem tednu. Še vedno pozivajo vse, ki imajo volilno pravico, da svoj podpis podpori sprememb štirih zakonov, ki urejajo romsko problematiko, oddajo čim prej, bodisi elektronsko bodisi na upravni enoti oz. stojnicah, ki so jih pripravile občine.
Župani občin Novo mesto, Krško, Brežice, Kočevje, Škocjan, Semič, Metlika, Črnomelj, Ribnica, Trebnje in Šentjernej so paket zakonskih sprememb, s katerim želijo, kot pravijo, zaradi poslabševanja razmer zaščititi predvsem romske otroke, oblikovali lani jeseni. Poslali so ga v državni zbor v upanju, da ga bo posvojila in v zakonodajni postopek vložila katera od poslanskih skupin. Ker se to ni zgodilo, so občine začele same zbirati potrebnih 5000 podpisov za vložitev zakonov v državni zbor.
Oblikovali so paket sprememb in dopolnitev petih zakonov, podpise zbirajo za štiri izmed njih – predloge sprememb oz. dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o urejanju trga dela ter zakona o voznikih. Za predlog sprememb zakona o varstvu javnega reda in miru, ki so jih prav tako pripravili, podpisov ne zbirajo.
S spremembami socialne zakonodaje predlagajo, da bi se otroški dodatek v primerih, ko starši otroka po 15. letu ne vključijo v nadaljnje šolanje, zmanjšal za tretjino, ter da se v primeru, da otrok ne obiskuje osnovne šole in da imajo starši zapadli dolg do javnih institucij, denarno socialno pomoč izplačuje v naravi.
S spremembami zakona o trgu dela želijo spodbuditi interes za vključevanje v delo tistih, ki imajo status brezposelne osebe. Hkrati predlagajo, da se javna dela na področju ranljivih skupin z dveh podaljša na štiri leta. S spremembami zakona o voznikih želijo določiti, da sta za pristop k opravljanju vozniškega izpita nujna devetletno obiskovanje osnovne šole in zaključen sedmi razred.