Karin Rus iz Brega pri Ribnici je pravkar dopolnila 27 let. Po končani srednji medijski in grafični šoli je šolanje nadaljevala na višji gostinski šoli, smer turizem. Karin pravi, da v kuhinji ni nikoli blestela. Morda ne v kuhi, v peki pa je presežnikov za njeno ustvarjanje nešteto.
„Še dandanes raje pokosim vrt ali prebelim stanovanje kot pa se trudim skuhati kosilo (smeh). Pravijo “vsak je za nekaj” … jaz sem se očitno našla pri torticah. Tako pove mlada mojstrica peke, ki je prvo torto ustvarila okoli 7 let nazaj. Ni imela ideje, kaj bi mami podarila za rojstni dan, zato se ji je torta zdela primerno darilo.
„Torta je bila čokoladna s praženimi lešniki. Po okusu res dobra za nekoga z nič izkušnjami. Po videzu pa … srednja žalost. Čutila sem, da lahko naredim boljše. In prav to mi je dalo voljo, da sem v sledečih mesecih izkoristila priložnost in poskusila ponovno. Prvo za sestrin rojstni dan, nato pa še za očetov. Hitro sem naredila korak naprej.“ Tretjo je že kompletno oblekla v tičino maso.
Nobena torta ne nastane kar tako, preden se loti izdelave torte ali dekoracije naredi temeljito razsiskavo na internetu, še posebej pri motivih, ki ji niso blizu, recimo pri avtomobilih. Najraje se loti izdelave velikih, živahnih tort, ki sicer zahtevajo precej časa. Družbo ji dela kakšen dober film.
„Nazadnje mi je prijazna gospodična naročila torto in na vrhu želela avto – strelo McQueen-a iz risanke Avtomobilčki. Seveda sem si z navdušenjem ogledala vse dele med ustvarjanjem dekoracije. Prav tako je bilo, ko sem izdelovala Titanik, ali figuro lisjaka in zajklje – junakov risanke “Zootopia”. Na tak način se še bolj uživim v izdelavo celotne torte, dobim kakšno dodatno idejo, ki jo opazim v risanki in jo naredim še z večjim veseljem.“
Za oblikovanje figur uporablja tičino maso. Za velike torte osnovo naredi iz stiroporja ali stirodurja. Oblikovanje ji ne dela težav, prav tako ne delo s sicer zahtevno tičino maso. „Zna pa mi kar dobro skravžljati živčke prekrivanje cele torte, saj rob zelo rad popoka. Zahteva veliko natančnosti, mirnih živcev in kar dosti spretnosti, sploh, če je torta velika in jo je treba prekriti v enem kosu. Na srečo je šel ta trend malo iz mode in so trenutno bolj polularne torte, obmazane z masleno kremo. Sama zelo rada uporabljam švicarsko. Žal pa določene še vedno zahtevajo tičino za tisto “piko na i”.“
„Improviziram še danes“
Karin še posebej rada oblikuje simpatične živalice. Najljubši del izdelave torte ji predstavlja moment, ko vso narejeno dekoracijo končno postavi na torto, stopi korak nazaj in si misli, kako je vse skupaj izpadlo bolje od pričakovanj. „Zadovoljno se nasmejem in jo postavim v hladilnik. Kasneje jo grem še parkrat pogledat, iz čistega veselja. Najmanj se veselim sestavljanja tort – 3- ali 4-nadstropnih. Vedno so v glavi dvomi “joj, a jo bom postavila na sredino … samo, da mi kje ne poči, kaj šele, da mi pade iz rok”…“
Najbolj zahtevne so bile izdelave prvih tort, še do danes ni obiskala nobenega tečaja in vse kar zna, se je naučila sama. „Improviziram še danes. Že od samega začetka imam v glavi pripravljen še plan B, če se slučajno kaj zalomi. Včasih me je že manjša napaka vrgla iz tira in spravila v slabo voljo. Sedaj obdržim mirne živce in popravljam, dokler ni dovolj dobro. Najbolj zahtevne torte zame so še vedno 3D. Pri nas se torta zelo razlikuje od tiste, ki jo imajo npr. v ZDA. Tam je večinoma sestavljena iz debelega biskvita in maslene kreme. Taka torta se lažje obreže in oblikuje v željeno obliko. Pri nas pa smo navajeni na sočen biskvit in veliko kreme. Zato je kar velik izziv narediti dobro, sočno torto in obdržati obliko,“ pove Karin.
Po material tudi v gradbene trgovine
Najbolj ponosna je na svojo zadnjo torto, ki jo je spekla sebi. „Torta je stala na dveh navojnih palicah. Bila je dvonadstropna istega premera in pladnji so bili priviti z maticami in podložkami. Smešno, ko si za razrez torte ponavadi pripravim samo nož in vrč vroče vode. Sedaj pa sem potrebovala še kup drugih pripomočkov, tudi ključe za matice. Ko se lotiš takega projekta kar naenkrat ne zahajaš več samo v živilske trgovine ampak tudi gradbene. Seveda pa je bilo vse primerno razkuženo in zaščiteno.“ Torta je v obliki „zlobnega minjona“ iz risanke Jaz baraba 2, ki je umetnici zelo ljuba.
Torte izpod njenih rok so enostavno dih jemajoče. Največje podpore pa je še vedno deležna s strani svoje družine. „Razumejo, koliko časa, truda, natančnosti, volje in živcev zahteva sama izdelava. Zato, ko slišim „ojoooj kako je lepa“ ali pa ko ati od navdušenja kliče mami naj hitro pride pogledat torto, vem, da so to iskrene pohvale.“
Karin veliko pomeni, ko po naročilu dobi sliko otroka, ki radovedno steguje roko proti torti, z iskricami v očeh in širokim nasmeškom.
Vsaka njena torta izgleda tako dobro, da jo je skoraj škoda pojesti. No, tudi to se splača.