E-UTRIP
Featured Kočevje Kultura Novice Občina Umetnost

Več informacij o »železni lepotici« – muzejski lokomotivi v Kočevju

Prejšnji teden, 10. novembra, je v popoldanskih urah v Kočevje prispela prav posebna lokomotiva, ki krade poglede mimoidočim voznikom in pešcem, še posebej pa navdušuje najmlajše, ki si jo z velikim veseljem in občudovanjem rade volje ogledajo. Da pa lokomotiva ne bo sama sebi namen, je prav, da poznamo tudi nekaj njene zgodovine.

Muzejska lokomotiva nosi letnico 1900, nekoč je po kočevski progi vozila potniške vlake, zato v kočevskem prostoru igra še toliko večjo vlogo, kot bi jo sicer. Težka je 34 ton, zato je bila kar velik zalogaj za namestitev na že prej pripravljeno mesto na zelenici na železniški postaji, kjer bo tudi ostala. Nekoliko več o sami zgodovini lokomotive je povedal Mladen Bogić, nekdanji ravnatelj Železniškega muzeja Ljubljana.

»Zelo uspešna lokomotiva za lokalne proge, ki jo je 1897 ustvaril in 1908 še izboljšal Karl Gölsdorf, avstrijski kons­truk­­tor svetovnega slovesa. Ker je vedel, da para v enem delovnem procesu ne more biti popolnoma izkoriščena, je njeno delo razdelil: para iz kotla najprej priteče v jakotlačni valj, kjer opravi približno pol dela, nato pa se pretoči v šibkotlačni valj, kjer opravi preostalo polovico. Ker naj bi bile sile na obeh straneh lokomotive enake, ima zato levi, šibkotlačni valj večji premer kot desni, jakotlačni. Gölsdorf je tako dosegel pomembne prihranke pri vodi in premogu,« razloži Bogić.

»Med prvimi kurilnicami, ki so dobile te lokomotive, je bila prav šišenska kurilnica v Ljubljani. Vse do leta 1918 so te lokomotive obvladovale vleko potniških vlakov na dolenjski in kočevski progi. Občasno so vozile tudi v Kamnik, službovale pa so tudi na progi v Ajdovščino in v Rovinj.«

»Po 1. sv. vojni je ostalo v Sloveniji 13 teh loko­motiv, ki so dobile oznako JDŽ 153. Prevzele so delo na progah v Kamnik, v Savinjski dolini in v Prekmurju. Po 2. svetovni vojni so se umaknile na delo v industrijske obrate. Lokomotivo 153-006 je Avstrija predala Jugoslaviji šele leta 1948. Do leta 1973 je delala v Železarni Štore, ko je bila odkupljena za muzejsko zbirko,« še dodaja nekdanji ravnatelj Železniškega muzeja Ljubljana.

Zavarovali jo bodo pred vremenskimi vplivi ter opremili z informativno tablo

»Gre za dragocen del tehniške dediščine, zato smo izredno veseli sodelovanja s Slovenskimi železnicami in Železniškim muzejem, ki sta zagotovila lokomotivo in potrebno obnovo. Občina Kočevje bo v nadaljevanju zagotovila še informativno tablo s podatki in zgodbo lokomotive, ustrezno ograjo in nadstrešnico, ki bo lokomotivo zavarovana tudi pred vremenskimi vplivi,« pravijo iz Občine Kočevje.

M.K.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki