Pred kratkim sem v Dalmaciji obiskal svoje prijatelje. Kot je pri njih v navadi so mene in moje prijatelje povabili na trgatev v Dalmatinsko zaledje nad Šibenikom. Ker je zame zmanjkalo škarij za rezanje grozdja, mi je prijatelj Jure svetoval naj se povzpnem na razgledno točko, od koder bom opazoval okolico s pogledom na morje. Svojega kosmatega prijatelja sem privezal na povodec, pa sva šla.
V tem času je bilo tam še toplo in nikoli ne veš kaj se skriva med kamenjem. Po gozdni stezi sva se odpravila proti razgledni točki, Ko je bilo konec asfalta so bila tla vseskozi razrita od divjih prašičev, ki so očitno v tleh iskali hrano. Vse okoli je bilo polno zapuščenih propadajočih hiš. Ljudje so se odselili v mesto, kjer življenje ni bilo tako trdo.
Presenetilo me je, koliko zdravilnih rastlin je bilo naokoli. Na poti in ob poti je bilo še vedno veliko črne mete, ki jo pri nas gojimo tam pa je rasla samoniklo. Res je že odcvetela, a listi so bili še lepo zeleni. Začudilo me je, da gredo ljudje pri pojavi aritmije raje k zdravniku, kot pa da bi si pomagali s to rastlino. Ob poti sem opazil še grme peščenega smilja, Res je že odcvetel in ga nihče več ne nabira. Še dve leti nazaj so to rastlino odkupovali Francozi in iz nje pridobivali eterično olje. V tistih časih sem na vsakem koraku srečeval ljudi, ki so nabirali peščeni smilj. Nabiralcev je bilo toliko, da so oblasti predvsem na otokih prepovedale smilj nabirati. Za čuda so ljudje po prenehanju odkupa z nabiranjem prenehali.
Nadalje sem ob poti našel še cvetočo papeževo svečo ter razne dišeče mete. Ob tem času pri nas še vedno cveti mačja meta in divja melisa, ki ima enake učinke kot prava melisa. Na svoji poti sem jo srečal veliko. Naj omenim, da je dobro piti melisin čaj pred spanjem, da nimamo morečih sanj. Pot me je vodila naprej in glej čudo. Pozdravila me je cvetoča odeja Kraškega šetraja. V tem času v višje ležečih krajih še bujno cveti. Znana ljubljanska zeliščarica Rezka Nikolčičeva je vedno to rastlino priporočala moškim, ki jim začela šepati spolna moč. Kraški šetraj, ki je trajna rastlina je priporočala uživati kot čaj ali pa kot kapljice. Če to drži fante nisem vprašal, je pa dejstvo da so cerkvene oblasti na samostanskih vrtovih to rastlino prepovedale gojiti. Za kaj, si lahko samo mislimo. Ob poti sem opazil še slezenovec in divjo hermeliko, ki jo pri nas uporabljamo za odvajanje vode in proti bolečinam. Ko sem opazoval slezenovec sem se spomnil koliko cvetočega ga je ob morju v mesecu maju. Pa ga ljudje ne nabirajo. Ta rastlina hladno namočena izredno raztaplja sluzi, kar je v tem času izredno pomembno. Sluzi raztaplja tako v želodcu kot tudi v pljučih in tako lajša izkašljevanje. Ljudje raje zavijejo v lekarno po sirup kot pa da bi si sami pripravili zdravilo.
Malo naprej sem dosegel vrh in odprl se mi je čudovit pogled na morje in otoke. Po kratkem postanku sva se z mojim kosmatim prijateljem odločila za vrnitev. V tem času so moji prijatelji že končali trgatev. Žalostil me je pogled na umirajočo vas, kjer je nekoč vse vrvelo od življenja. Torej prijatelji zdravilnih rastlin le zavijte še malo v naše gozdove. Zagotovo boste še kaj našli. Res je tega v hribih nad morjem malo več. Vendar nič hudega. Kajti bliža se čas ko bomo kopali korenine in korenike ter iz njih delali čaje mazila in kapljice. Pa na divji kostanj ne pozabite. Če se boste redno mazali po nabreklih venah, ki se največkrat pojavljajo na nogah boste prijetno presenečeni.
Konec oktobra pa le pridno nabirajte korenike srčne moči in korenine encijana, sleza, črne koprive, potrošnika in regrata. Pa da ne bi pozabili na ščetico. Pa še bi lahko naštevali.
Jože Majes iz kmetije Plavica