Gostja zadnjega, sicer tradicionalnega mesečnega pomenkovanja v prvi polovici leta v Skednju na Škrabčevi domačiji v Hrovači, je bila predsednica državnega zbora, Urška Klakočar Zupančič, s katero se je o njenem romanu Gretin greh (zgodba je postavljena v 17. stoletje, nabito s čustvi od najhujše groze do največjega veselja) in predvsem v vlogi prve med enakimi (90-imi poslanci) slovenskega parlamenta pogovarjala novinarka, Darja Groznik.
Izkušnja (Gretin greh) jo je spodbudila, da je sklenila z dejanji izboljšati politično kulturo, prisegla, da bo v parlament vrnila spodoben in spoštljiv dialog. Za negativne strasti in prepire v »peskovniku«, kot ga je označila, ne bo imela usmiljenja. Prav tako ne za spotikanje pravne države. Kot izvrševalka zakonov je spoznala, da je dobra zakonodaja temelj urejene države.
Ko te prevzamejo čustva
Pomenkovanje se je po uradnem delu zavleklo, med pogovorom pa je spomnila tudi na tragedijo v podjetju Melamin, ki ga je obiskala drugi dan po zaprisegi v državnem zboru. Direktor Srečko Štefanič je takrat dejal, da tako čustveno razumevajoče ženske še ni srečal. »To je izjemno lepa gesta gospoda Štefaniča. Sem ganjena nad tem,« je dejala in zatrdila, da bo, tako kot je obljubila ob tem obisku, po svojih močeh podjetju pomagala, še posebej pri pridobitvi evropskih sredstev za sanacijo.
Lahkotna obutev in rdeči nohti
Beseda je dala besedo, saj je ura bila pač takšna, da smo ji lahko prenesli opazke moškega dela obiskovalcev, ženske so to očitno spregledale, in sicer, da predsednica, ki ji svoboda pomeni tudi način razmišljanja, dejanj in življenja, v državni zbor pogosto prihaja v rdečih čevljih, tokrat pa je bila nekoliko manj rdeča, le z nohti. »Ah, ti moj čevlji, poslikave, podoba … Koga motijo? Za pedikuro sem odštela 50 evrov in, če se lahko malce pošalim, zakaj ne bi v lahkotni obutvi pokazala tudi svoje nohte,« je sledil odgovor in dolg nasmeh.
Sicer protokol bolj vidi kot obnašanje in ne to, kaj mora človek dati nase. Je zelo svobodomiselna pri tem, kako sebe izražamo, tudi skozi telo. »Ženska se zjutraj naliči zase, ker se zaradi tega pač dobro počuti in ne, da bi jo toliko gledali drugi. Poslikave na telesu ljudem zagotovo prinašajo zadovoljstvo, tudi meni. Za kaj ne. Jaz to pozdravljam.«
(mgć)