fbpx
E-UTRIP
Aktualno Kočevje Narava Narava & zdravje Novice

Tudi letos bo v Kočevju potekalo razdeljevanje brezplačnih novoletnih smrečic

V Kočevju bodo tudi letos poskrbeli za razdeljevanje kočevskih smrek, namenjene božičnemu okraševanju. Zoran Bitorajc iz Gozdarskega društva Medved pravi, da bo letos akcija “Smrečica za vaš dom” potekala nekoliko drugače, kot v preteklih letih. V izogib večjemu zbiranju bodo namreč smrečice razdeljevali pod Tržnico Kočevje v zgodnjih popoldanskih urah. Razdeljevanje bo potekalo v četrtek, 17. decembra. »Na voljo bo okoli 80 smrečic, ki bodo kot vsako leto brezplačne. Posekali jih bomo v občinskih gozdovih,« pravi.

Ali s posekom smrečice za novoletni okras škodujemo naravi?

Gozdarji smrečice večinoma pridobivajo iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter iz namenskih nasadov na kmetijskih zemljiščih. »V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale. K temu so veliko prispevale vremenske ujme in prenamnožitve škodljivcev, ki so v preteklih letih poškodovale gozdove v večjem delu Slovenije.  Gozdarji usmerjamo razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega, pred poškodbami po naravnih ujmah in škodljivcih bolj odpornega gozda. Veliko smrečic  lahko tako pridobimo tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah,« razložijo iz Zavoda za gozdove Slovenije in dodajo, da v gozdu vsa mlada drevesca ne zrastejo v velika.

»Če lahko v mladem gozdu na vsakem kvadratnem metru raste po ena smrečica, je kasneje v odraslem gozdu le okoli 500 odraslih smrek na hektar gozdne površine. Če bi vse mlade smrečice zrasle v velika drevesa, pa bi jih bilo 10.000 na hektar. Ker je prostora za vse premalo, med drevesi tekom rasti poteka naravna kompeticija, zato se večina dreves posuši in propade. S posekom smrečice, upoštevajoč usmeritve ZGS, gozdu in naravi škodujemo manj, kot če za okras uporabljamo umetno drevesce in ga zavržemo že po nekaj letih,« pojasnijo na ZGS, zato vsako leto spodbujajo nakup naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. Domača drevesca so namreč izdelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, če ob tem upoštevamo način pridelave ter prevoz na tržišče.

»S stališča ogljičnega odtisa in emisij CO2 so na ustrezen nadzorovan način posekane naravne smrečice ogljično nevtralne – ob sežigu uporabljenih drevesc se sprosti toliko CO2, kot ga je drevo vezalo tekom svoje rasti. To pa ne velja za gojene smreke, kjer v proizvodnji nastanejo določeni viški CO2, sploh pa ne za umetna drevesca, kjer je zaradi uporabe umetnih materialov ogljični odtis zelo velik,« dodajajo.

Uporaba navadne smreke, pridobljene iz lokalnega gozda v skladu z usmeritvami ZGS, je naravi najbolj prijazna oblika novoletne okrasitve z drevesci. Če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladovja v gozdu, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove, ki jih s tem negujemo.

Kljub vsem pozitivnim učinkom poraba domačih okrasnih dreves upada, kar je razvidno predvsem iz števila povpraševanja za nalepke, ki jih morajo obvezno namestiti na vsako posamezno drevo. »Po letih smo tako izdali približno 58.000 nalepk v letu 2000, 38.000 nalepk v letu 2005, 30.000 nalepk v letu 2010 in 27.000 nalepk v letu 2015. V letu 2019 smo lastnikom gozdov in lastnikom oz. najemnikom namenskih zemljišč za pridelavo okrasnih drevesc izdali približno 19.000 nalepk na podlagi 509 odločb o določitvi usmeritev in pogojev za pridobivanje okrasnih dreves. Največ okrasnih gozdnih drevesc na trg prihaja iz kočevskega območja,« razkrijejo na ZGS. V letošnjem letu morajo okrasna drevesa med prevozi in prodajo označena z nalepko oranžne barve, na kateri je letnica 2020.

Kako ravnati po odsluženem drevescu?

Gozdarji opažajo, da so po novoletnem času na obrobju gozdov znajde kar precej odvrženih okrasnih dreves. Zato prosijo, da odslužena drevesca razrežete in odložite v zabojnike za organske odpadke, ali pa jih skurite v pečeh. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo in tudi drugih organskih odpadkov iz vrtov namreč predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd, še posebej, če drevo ne izvira iz domačega okolja. Iz istega vzroka v gozd tudi ne sadijo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov.

M.K.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki