E-UTRIP
Featured

Trgovine brez embalaže imajo velik potencial – občine v Sloveniji aktivno pristopajo k mreži Zero Waste

V mesecu boja proti plastičnemu onesnaževanju in tik pred 3. julijem, dnevom brez plastičnih vrečk, je pod okriljem Zero Waste Europe izšla študija o trenutnem stanju in potencialni rasti trga trgovin brez embalaže. Na pobudo Ekologov brez meja je v prvi tovrstni evropski študiji sodelovala tudi Slovenija. Dolgoročna ocena kaže, da imajo trgovine brez embalaže velik potencial, da postanejo pomemben del evropskega trga.

V raziskavi, ki vključuje 268 trgovin iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češke, Francije, Nemčije, Latvije, Slovenije, Španije in Ukrajine, je bila ugotovljena zelo močna rast v tem sektorju, saj je v zadnjih 5-10 letih število trgovin, delovnih mest in količina prometa narasla. Dolgoročne napovedi, čeprav špekulativne, za leto 2030 ocenjujejo povprečen promet izdelkov na rinfuzo v višini 1,2 milijarde EUR, v najboljšem primeru pa še višjega.

Nekaj ključnih ugotovitev raziskave:

  • V sektorju se močno povečuje število delovnih mest, pri čemer modeliranje daje povprečno oceno 10.000 mest v EU leta 2023.
  • Ocenjeno zmanjšanje količin embalaže po vsej EU leta 2023 je približno 5500 ton.
  • Trgovine ocenjujejo, da so se v povprečju izognile 1 toni embalaže na trgovino na leto.
  • Približno 70 % izdelkov v vzorčnih trgovinah je brez embalaže.
  • Povprečni prihodek trgovin znaša približno 170.000 EUR in kaže rast v zadnjih treh letih.
  • 74 % trgovin se nahaja v mestnih središčih, 6% pa v vaseh in na podeželju.
  • Najbolj prodajana sta hrana in pijača, sledijo pa čistila, kozmetični izdelki in zero waste pripomočki.
  • Trgovine dajejo prednost lokalnim dobaviteljem: z naraščajočo razdaljo med trgovino in dobaviteljem pada količina naročenih izdelkov.
  • Vsak Evropejec letno proizvede 173 kg odpadne embalaže. Cilji Evropske komisije so jasni – do leta 2030 mora biti vsa plastična embalaža na evropskem trgu primerna za ponovno uporabo ali preprosta za recikliranje. Edini način za doseganje teh nujno potrebnih ciljev so ukrepi, s katerimi preprečimo proizvodnjo embalaže v prvi vrsti, skupaj s podporo poslovnim modelom, kot so zero waste sistemi in ponovna uporaba.

Kakšno je stanje na Kočevskem in Ribniškem?

Občine na Kočevskem in na Ribniškem v program Zero Waste še niso priključene in se tako ne prištevajo v skupino tovrstnih občin. O tem, kakšni so načrti za naprej, smo povprašali pristojne na Občinah ter prejeli odgovor iz kočevske občine, s strani Katje Godeša, ki na vprašanje odgovarja z naslednjimi besedami: »Občina Kočevje si v sodelovanju s Komunalo Kočevje in drugimi deležniki v našem okolju ves čas prizadeva za zmanjševanje količin odpadkov in pravilno ravnanje z odpadki. Pred kratkim smo z Ekologi brez meja, ki vodijo program Zero Waste Slovenija, izvedli tudi delavnico na to temo, odločitev o dejanski pridružitvi oziroma zavezi mreži Zero Waste pa v tem trenutku še ni sprejeta.

Odločitev za pristop k navedeni mreži s seboj prinaša veliko odgovornost, ki vključuje širši krog deležnikov v lokalni skupnosti, kar je glavni razlog, da s priključitvijo kočevska občina še okleva. Po besedah Katje Godeša se na Občini namreč z odločitvijo ne želijo prenagliti, saj morajo prej opraviti številne pogovore z ostalimi, na podlagi katerih se bodo odločali o nadaljnjem načinu dela ter o morebitni vključitvi k tej mreži.

Komunala Kočevje o uvajanju sistema Zero Waste

Kot navedeno so v postopek uvajanja sistema Zero Waste aktivno vključena tudi komunalna podjetja. Komunala Kočevje občirno pojasnuje:

»Pod pojmom Zero waste razumemo dolgoročno okoljevarstveno strategijo upravljanja z odpadki. Strategija predvsem narekuje izdelavo samo takšnih izdelkov, ki jih bo mogoče dolgo uporabljati, brez izjeme predelati, reciklirati in ponovno uporabiti. Vanjo morajo tako biti vpeti tudi proizvajalci izdelkov, zato strategija vključuje vse akterje – od zasnovanja izdelka do njegove odstranitve. Temu v podporo se spreminja tudi evropska zakonodaja, trenutno najbolj izpostavljeno je področje elektronskih naprav. Ključno vlogo pa imamo seveda tudi potrošniki oziroma povzročitelji odpadkov, ki s svojim ravnanjem odločamo, ali gre odpadek v recikliranje ali trajno odstranitev.

Delovanje v smeri Zero Waste s ciljem, da nastane čim manj odpadkov, ki jih je potrebno odstranjevati z dragimi postopki, je tudi želja naše lokalne skupnosti, zato sta Občina Kočevje in Komunala Kočevje že gostili predstavnike slovenske organizacije, ki bdi nad podeljevanjem Zero Waste certifikata.

»Ponovna uporaba izdelkov je ključnega pomena.«

Vendar je strategija lahko uspešna le, v kolikor po njenih načelih delujejo vsi členi verige. Ključnega pomena je torej, da bomo občani znali prepoznati uporabnost že uporabljenega izdelka, ga znali ponovno uporabiti ter predvsem če bomo imeli možnost nam neuporaben izdelek ustrezno oddati, ga popraviti, zamenjati ipd. ter kupovati v trgovinah brez embalaže. Za vse to je potrebna določena infrastruktura, del te ima Kočevje že na razpolago (Center ponovne uporabe).

Trenutno lahko uporabniki k recikliranju veliko pripomoremo že, če ustrezno ločujemo. Ustrezno ločevanje odpadkov ugotavljata naša strokovna služba in medobčinski inšpektorat Izsledki kažejo, da je nepravilnega odlaganja odpadkov več v blokokovskih naseljih, kjer je povprečna stopnja pravilnega ločevanja približno 52 %. Sortirni analizi, ki sta bili izvedeni v oktobru 2019 sta pokazali, da občani med mešane komunalne odpadke največkrat nepravilno odložijo biološke odpadke – teh je bilo kar za 31 % (masnega deleža). Naša služba izvaja dnevne preglede vsebine zabojnikov in uporabnike z obvestili na zabojnikih opominja na nepravilnosti. Letno je izdanih med 300 in 500 opozoril vseh vrst. V kolikor jih uporabniki ne odpravijo, se obvesti medobčinski inšpektorat, ki ukrepa v okviru svojih pristojnosti in pooblastil, podeljenimi z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kočevje, tj. z izdajanjem opozoril in kazenskih sankcij. Pri tem poudarjamo, da Komunala ni organ sankcioniranja, to izvaja izključno medobčinski inšpektorat. Kazenske sankcije za neustrezno ravnanje z odpadki so določene v Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kočevje. Za neustrezno ločevanje odpadkov znaša denarna kazen za uporabnika (fizično osebo) 100 €.

»O ločevanju odpadkov se učijo tudi najmlajši.«

Umetnosti ločevanja odpadkov se naši najmlajši učijo že v vrtcu in prvih razredih osnovne šole. Zato staršem in starim staršem svetujemo, naj malčke spodbujajo in nadgrajujejo njihovo znanje, predvsem pa da so sami vzgled pravilnega ločevanja. Zadeva je preprosta – vzpostavite jasno označene različne koše, škatle, vreče ipd., kamor boste ločeno odlagali vaše odpadke (npr. za embalažo, za papir, za steklenice, za biološke odpadke, za mešane komunalne odpadke). Ustrezno odlaganje odpadkov mora postati rutina tako kot pranje rok.

Jasna slika našega (ne)odgovornega ravnanja z odpadki in posledično z okoljem, v katerem živimo, ter tudi do soljudi, je odnašanje neprimernih odpadkov na ekološke otoke. Ti otoki so po večini namenjeni odlaganju odpadne steklene embalaže in papirja, prepogosto pa se dogaja, da uporabniki tam odlagajo vse kaj drugega – oblačila, kosovne, gradbene in biološke odpadke. Te odpadke pripeljite v Zbirni center Mozelj, ki je eden redkih zbirnih centrov v Sloveniji, ki je odprt skoraj vse dni v tednu in tudi v popoldanskih urah – v letnem času obratuje vsak delovnik med 7. in 19. uro, ob sobotah pa med 9. in 13. uro.«

Vse informacije o pravilnem ločevanju odpadkov so dostopne na spletni strani Komunale Kočevje, http://www.komunala-kocevje.si/odpadki/ in https://odpadki.komunala-kocevje.si/. Za kakršnakoli vprašanja ali pojasnila pa so dosegljivi na telefonski številki 01/895 03 40 vsak delovnik med 7. in 15. uro ali po e-pošti odpadki@komunala-kocevje.si.

M.K.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki