Ob župnišču v Stari Cerkvi pri Kočevju je – letnica ni znana – sezidana tudi “svinjska kuhinja”, ki sodi v sklop gospodarskih objektov župnije. Kuhinja je dobila ime po svoji namembnosti, saj so v njej kuhali hrano za prašiče, jeseni in pozimi tudi žganje.
V notranjosti je ohranjen zidani štedilnik z zanimivo kombinacijo vgrajenega kotla za prašičjo hrano in kotla za žganjekuho, kar je menda edinstven primer pri nas. Pred propadom so zapuščino v času obnove cerkve rešili Zavod Putscherle v sodelovanju z župnijo Stara Cerkev tako, da so poleg sanacije objekta uredili še manjšo etnološko zbirko, ki so jo odprli prejšnji teden. »Ostanki preteklosti kočevskih Nemcev vedno znova presenetijo oziroma so na nek način izziv.
Žganje je še kuhal župnik Ferlinc
Tako je bilo tudi pri obnovi dediščine, tudi ob velikem razumevanju prejšnjega in zdajšnjega domačega župnika,« je dejala dr. Anja Moric, direktorica zavoda Putscherle.
Kuhinja je bila obnovljena s finančno podporo Občine Kočevje, Ministrstva za kulturo RS in Mihaela Morica, Roman Zupančič je vodil gradbena restavratorska dela, avtorica besedil na tablah je dr. Anja Moric, oblikovala pa jih je Barbara Koblar. Pri prebiranju etnološke zbirke najdemo podatek, da je bilo v začetku 20. stoletja na Kočevskem približno 14.000 govedi, 6.000 svinj, 2.500 konj, 1.600 ovac in več kot 40.000 perutnine.
V svinjski kuhinji je župnik Anton Ferlic kuhal žganje deset, petnajst let nazaj. Lahko bi rekli, da so bili ljudje takrat prehransko samozadostni. »Rada bi postavila še eno tablo, in sicer s pričevanji, izkušnjami domačinov, ki so delali v tej kuhinji. Kdor si jo želi obiskati, se lahko zglasi v našemu zavodu, drugi ključ ima župnija Stara Cerkev,« je še dejala dr. Anja Moric.
(mgć)