fbpx
E-UTRIP
Polona Rigler Grm, Vasja Zidar, Marina Gradišnik – avtorice razstave.
Featured Kultura Ribnica Umetnost

Suhorobarstvo in lončarstvo v hramu na Marofu

Razstavo o suhorobarstvu in lončarstvu je pred 60-imi leti v prostorih Muzeja Ribnica, za obzidjem gradu, postavil vsestranski Janko Trošt, dolgoletni ravnatelj in učitelj ribniške meščanske šole, zborovodja in zgodbar, človek, ki se je ukvarjal tudi z raziskovanjem, topografijo, slikarstvom in lutkarstvom. V tem času si je razstavo, ki je nagovarjala o tradiciji najbolj prepoznavnih obrti dežele suhe robe, ogledalo več deset tisoč obiskovalcev, hkrati pa se je nakazala potreba, da bi bil vpogled v to preteklost še bolj poudarjen s premestitvijo postavke v drug prostor.

Dva dni je od tega, ko Suhorobarstvo in Lončarstvo domuje v smiselno in pregledno urejenem prvem nadstropju Rokodelskega centra (nekoč je to bila pristava Ribniškega gradu Marof), kjer so prenovljeno stalno razstavo pod tem imenom odprli ob Mednarodnem muzejskemu dnevu.

Amerika in Ribnica odkriti v istemu letu

Uvodne besede je ob tem številnim zbranim namenila direktorica Rokodelskega centra Ribnica Tina Peček, muzejska svetovalka Polona Rigler Grm pa je slikovito, tako kot sicer le ona zna, v nekaj minutah povzela najpomembnejše letnice, dogodke, utrinke in dejanja suhorobarske obrti skozi stoletja.

Kot najpomembnejše je omenila leto 1492, ko je bila odkrita Amerika, v tem letu se je na zemljevid mogočnih vpisala tudi Ribnica (s podelitvijo cesarskega patentna).

V novih prostorih, ki so dostopni tudi za gibalno ovirane, so strnjene vse vsebine rokodelske in lončarske tradicije z zgodovinskimi dejavniki in ambientom, v katerem ima posebno vlogo hiša. Topel dom in ognjišče. Iz nje je Ribničan Urban, po cajl’m svajt’ znan; potujoči trgovec, ki je svoje ime najbolj ponesel s prodajo sit in rešet, šel v svet, širil obzorja, s tem tudi hudomušnost, z dobrimi izdelki je prepričal v nakupe, obogaten z izkušnjami, doživetji in znanjem, čeprav v časih z ne tako polno denarnico, se je vrnil v topli dom, k svojem ognjišču.

St hval’t se ne smajm,

Sčasoma je prodajal s krošnjo, kanoni, z vozovi, z biciklom, s tovornjaki, na sejmih… Preživel je vso gorje (države, sistem, vladarje) in se kot trgovec danes še kako dobro znajde v »pajkovi mreži« svetovnih tehnologij. Sledi času in prodaja tudi peko spleta. ’St hval’t se ne smajm, le tülku vam povajm, de take ruobe naj,ne ljat? ne drgej, je kitica iz Ribniške himne, ki je bila zdumarju v zibelko položena pred skoraj 200 leti, tako radi pa jo prepevajo tudi današnji potujoči in tudi spletni trgovci, ki vas bodo ob obisku razstave (digitalna različica) nagovorili.

V novi prostorih je v kotičkih za najmlajše poskrbljeno s pedagoškimi in andorskimi vsebinami, kar razstavi daje še večjo težo. Za polnost ob obisku se bodo lahko obiskovalci preizkusili v kvizu suhoroabrskih, lončarskih ali zdumarskih veščin.

»Torej, pridite v Ribnico kot lastovke, tako kot je Ribničan kot lastovka šel vsako leto v svet,« vas vabijo.

Ob odprtju razstave sta spregovorila še ribniški župan Samo Pogorelc in mag. Marija Brus, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo.

(mgć)

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki