… in to ne samo pri nas v Sloveniji, pač pa v kar 25-ih izmed 27 držav EU. Epidemija covida-19, ki je povzročila hitro povečanje števila umrlih, je torej imela negativni učinek na pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v skorajda vseh (razen dveh, to sta Danska in CIper) evropskih držav. Ker se bliža dan spomina na mrtve, so ob tej priložnosti na Statističnem uradu Republike Slovenije pripravili nekaj podatkov iz statistike o umrlih.
V zadnjih 40 letih (med letoma 1980 in 2019) se je število umrlih prebivalcev gibalo med 19.000 in 20.000. S pojavom epidemije covida-19 v 2020 pa se je število v enem letu hitro povečalo; v tem letu je preseglo 24.000.
Lani je umrlo 23.261 prebivalcev. To je bilo za 3 % manj kot v letu 2020, toda za 13 % več kot leta 2019, ko vpliva epidemije covida-19 na umrljivost še ni bilo.
Povečano število umrlih, zlasti v zadnjih dveh letih, se kaže tudi v tem, da je v 2020 na dan povprečno umrlo 66 prebivalcev, v 2019 pa 10 manj (56). V 2021 sta na dan v povprečju umrla 2 manj kot leto prej (64), kažejo podatki SURS-a.
Največ smrti v zimskih mesecih
V 2020 je največ prebivalcev umrlo v zadnjih dveh mesecih leta – novembra v povprečju 103, decembra pa 104 prebivalci na dan. Dnevov, v katerih je umrlo več kot 100 prebivalcev, je bilo 38; vsi so bili v novembru ali decembru. Za primerjavo je bil v obdobju 2000–2019 le en dan, v katerem je umrlo več kot 100 prebivalcev.
V 2021 je število umrlih v prvi polovici leta začelo upadati, proti koncu leta pa je znova začelo naraščati. Novembra je na dan umrlo povprečno 81 prebivalcev, decembra pa 74. Dnevi, v katerih je umrlo 100 ali več prebivalcev, so bili štirje. Začasni podatki za 2022 kažejo podoben trend upada števila umrlih v prvi polovici leta.
Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu do leta 2020 naraščalo
Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je povprečno število let življenja, ki ga posamezna oseba lahko pričakuje ob rojstvu, če predpostavljamo, da se umrljivost po starosti od leta opazovanja ne bo spremenila. Manjša umrljivost dojenčkov, dvig življenjskega standarda, izboljšan življenjski slog, višja izobrazba in napredek v zdravstvu in medicini pa so pomembno prispevali k temu, da živimo dlje.
V Sloveniji se je pričakovano trajanje življenja moških in žensk ob rojstvu vse do leta 2020 podaljševalo. V zadnjih 30 letih se je pričakovano trajanje življenja moških ob rojstvu podaljšalo za 8 let, žensk pa za 6 let.
V 2020 pa se je, v primerjavi s predkoronskim letom 2019, pričakovano trajanje življenja ob rojstvu znižalo za skoraj eno leto. V 2021 je bilo pričakovano trajanje življenja ob rojstvu še vedno nižje kot v letu 2019, vendar se je pri ženskah že nekoliko zvišalo, medtem ko se je pri moških še nekoliko bolj znižalo.
V večini članic EU pričakovano trajanje življenja nižje
Epidemija covida-19, ki je v Evropi izbruhnila marca 2020 in povzročila hitro povečanje števila umrlih, je imela negativni učinek na pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v 25 izmed 27 držav EU. Le na Danskem in na Cipru se je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu nekoliko podaljšalo.
Začasni podatki za leto 2021 kažejo, da se je v nekaterih članicah EU krajšanje pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu ustavilo zlasti v državah zahodne Evrope, medtem ko so države v vzhodni Evropi posledice epidemije utrpele nekoliko pozneje, tako da se je v teh državah pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v letu 2021 še bolj znižalo.
VIR: SURS.