fbpx
E-UTRIP
Hranjenje s kruhom je še posebej problematično za mladiče.
Featured Narava Narava & zdravje

Ste vedeli, da kruh ni primeren za race?

Ko se ljudje odpravijo na sprehod ob reke in jezera, pogosto s seboj vzamejo kruh, da bi nahranili race in labode. Strokovnjaki za prostoživeče živali opozarjajo, da kruh za te živali ni najbolj primerna hrana. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa je izdala začasni sklep o ukrepih zaradi pojava visoko patogene aviarne influence oziroma ptičje gripe pri prostoživečih pticah in perutnini. Ukrepi med drugim prepovedujejo hranjenje prostoživečih vodnih ptic.

Prostoživeče race so sposobne same poiskati hrano, zato hranjenje niti ni potrebno. Če jih vseeno želimo hraniti, pa strokovnjaki za prostoživeče živali priporočajo, da jim nesemo ptičja semena, grah, koruzo ali oves. Damo jim lahko tudi narezano solato, paradižnik, naribano korenje, koščke lubenice, grozdje brez pečk, kuhan riž.

In zakaj lahko kruh racam povzroči več škode kot koristi?

Ker jih nasiti in se jim napihne v želodcu, posledično ne iščejo druge hrane in zato lahko začnejo pešati njihove iskalne sposobnosti. To je še posebej problematično za mladiče, ki tako ne dobijo prave izkušnje in si ne znajo poiskati hrane, ki bi bila zanje optimalna. Hranjenje rac s kruhom zmede njihove naravne instinkte, poleg tega ne vsebuje pomembnih hranilnih snovi. Zaradi kruha jim lahko pretirano naraste teža, postanejo manj okretne, počasnejše in težje pobegnejo pred plenilci.

Strokovnjaki opozarjajo, da je bel kruh ena slabših izbir, še slabše pa je, če jim damo plesniv kruh. Plesen povzroča nevarno vnetje pljuč, ki je pogosto lahko usodno.

Problematično je, da je kruha običajno preveč, race ga ne uspejo pojesti, in tako ima metanje kruha v reko lahko tudi negativen vpliv na okolje. Odvečen kruh ostaja v rekah, kjer se počasi razkraja in spodbudi čezmerno rast alg. Posledično težje uspevajo druge rastline, vključno s tistimi, ki predstavljajo hrano za race. Alge onesnažujejo vodo, lahko ubijejo ribe in prinašajo bolezni, poleg tega povzročajo neprijeten vonj, ki se širi iz vode.

Kot opozarjajo strokovnjaki, se zaradi prevelike količine kruha v prehrani rac, spremeni tudi sestava njihovega blata, ki se razgrajuje počasneje, kot bi se sicer, kar predstavlja nevarnost za njihovo zdravje. Dodatno nevarnost pa predstavlja tveganje za deformacijo, imenovano angelska krila, kar lahko racam onemogoči letenje.

Podobno velja za labode, ki so rastlinojedi, hranijo se pretežno s potopljenimi deli vodnih rastlin in algami, občasno pa pojejo kakšno dvoživko, žuželko ali polža. Kruh in sadje tudi za labode niso primerna izbira. V preteklih letih je že prihajalo do množičnih poginov labodov, rac in gosi. Ker zaužijejo prevelike količine (neprimerne) hrane, pride do maščobne degeneracije jeter.

Trenutno je zaradi pojava visoko patogene aviarne influence oziroma ptičje gripe pri prostoživečih pticah in perutnini celo izdan začasni sklep Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki med drugim prepoveduje hranjenje prostoživečih vodnih ptic, saj se s tem zmanjša nepotrebno zadrževanje ptic na posameznih mestih in možnost prenosa virusa med njimi ter na perutnino in ptice v ujetništvu preko kontaminirane obutve in obleke.

M.Z.L.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki