E-UTRIP
Featured

SPRAŠUJETE NAS: Pogozdovanje na Kočevskem

Med sprehodom po gozdu sem opazil nasad smrek, označenih s količki. Zanima me, zakaj se pogozduje ravno s smreko, saj smrekov les velja za manj kvalitetnega? Poleg tega pa, kolikor vem, smreka ni avtohtona drevesna vrsta v kočevskih gozdovih.

Za več informacij o pogozdovanju gozdov smo se obrnili na Slovenske državne gozdove in Zavod za gozdove Slovenije OE Kočevje. Pristojne smo povprašali o tem, kdo je pristojen za saditev nadomestnih dreves in kdo odloča o tem, katere vrste dreves se bodo sadile ter zakaj ravno smreka.

Na vprašanja odgovarja Suzana Rankov iz Slovenskih državnih gozdov, ki pojasnjuje, da »družba SiDG izvaja obnovo s sadnjo v gozdovih, ki so bili poškodovani v ujmah in po gradacijah podlubnikov. Sadnja je potrebna, ker bi drugače obnova gozdov, ki so bili najbolj prizadeti, potekala prepočasi in bi zahtevala tudi več vlaganj v obliki negovalnih del.«

Ob tem dodaja, da »načrt umetne obnove gozdov s sadnjo in vsa ostala dela obnove in nege gozdov načrtuje Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). ZGS tudi predpiše, katera drevesa, kdaj in kako se bodo sadila. ZGS izda lastniku (v tem primeru Republiki Sloveniji in zanjo SiDG) odločbo, s katero mu naloži izvedbo potrebnih del in vse pogoje izvedbe teh del. Družba SiDG je dolžna dela izvesti v skladu z odločbo. Sadnja v državnih gozdovih sicer obsega široko paleto različnih drevesnih vrst. Poleg smreke se sadi tudi bukev, hrast (graden, dob, puhasti hrast), macesen, gorski javor, jelka, črna jelša, češnja…

“Površine se obnavljajo s sanacijskim načrtom.”

Za podrobnejše informacije smo se obrnili na Katjo Konečnik, vodjo OE Kočevje Zavoda za gozdove, ki pojasnjuje: »Za samo izvedbo obnove gozda s sadnjo so odgovorni lastniki gozdov. Površine, ki so predvidene za obnovo s sadnjo, se na območjih, prizadetih zaradi ujm ali podlubnikov, obnavljajo s sanacijskim načrtom, pri rednem gospodarjenju pa z gozdnogospodarskimi načrti gozdnogospodarskih enot. Obe vrsti načrtov pripravlja Zavod za gozdove Slovenije, v pripravo načrtov so vključeni tudi lastniki gozdov.«

»Izbor drevesnih vrst za sadnjo je odvisen od smernic v načrtih, rastiščnih razmer na lokaciji sadnje, razpoložljivosti sadik in finančnih sredstev. Podroben načrt sadnje izdelajo lokalno pristojni gozdarji.«

Količki označujejo sadike listavcev ali jelke

O fotografiji nasada, ki nam jo je posredoval bralec, Konečnikova dodaja: »S priložene fotografije, kjer je sadika, je razbrati, da gre za sadiko jelke. Tudi na oddaljenejši fotografiji je opaziti več lesenih količkov, s katerimi se pri izvedbi sadnje označuje sadike listavcev ali jelke. Količki pri negovalnih delih s sadikami v prihodnjih letih (obžetve, zaščitni premazi pred objedanjem) olajšajo lociranje sadike.«

Sadike smrek na območju Kočevja še vedno najpogostejše

»Res pa je, da je med 167.000 sadikami, ki so bile v letošnjem letu posajene na območju OE Kočevje, še vedno največ smreke. Smreka se je pri sanaciji žarišč podlubnikov v letih 2003 – 2007 na območju Vrbovca izkazala za najugodnejšo možnost, saj je omogočila pogoje za rast drevesnih vrst, ki so na posameznih rastiščih po naravi prisotne. V naslednjih fazah rasti je z nego mladja, gošče in letvenjakov mogoče mešanost drevesne sestave, glede na uspešnost naravne nasemenitve, bistveno spremeniti. Zato tudi na površinah, kjer se še vedno odločamo za sadnjo smreke, v naslednji generaciji ne pričakujemo čistega smrekovega gozda, ampak rastišču primerne vrstno pestre in stabilne gozdne sestoje, ki so običajno najbolje prilagojeni danim ekološkim pogojem.«

M.K.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki