Tri dni pred 1. decembrom, ki je tudi dan, ko je bilo leta 1918 ustanovljeno Kraljestvo Srbov, Slovencev in Hrvatov, in ne kraljevina iste države, kot se je udomačil pojem, je v skednju Škrabčeve domačije dialog med zgodovinarko na Inštitutu SAZU, dr. Matejo Ratej in profesorjem za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Božidarjem Jezernikom, odstiral primerjalni pogled na obdobje dveh Jugoslavij in življenje Slovencev v monarhiji.
Jezernik je temeljito proučil in opisal tragedijo Golega otoka ter se posvetil mešanju kultur na Balkanu. Nelagodja ob današnjih razmerah ne skrivata – za poznavalca je vse preveč podobnosti s turbulencami, ki so se končale z dvema svetovnima vojnama. Jezernik je v nadaljnji razlagi obdobja po prvi svetovni vojni, ko so se na mapi stare celine risale meje novih držav, temeljito razložil nastanek kraljestva in postregel z mnogimi sporočili, ki doslej niso bila znana. Tudi o tem, da je ime nove države, Jugoslavija, ko se je kraljevina kasneje preoblikovala, bilo že na mizi ustanovne skupščine leta 1918. Davno pred tem ga je v želji po združitvi slovenskih narodov predlagal Slovenec, na Češkem.
Za nekatere soustvarjalce novih držav, v tem primeru govorimo o Sloveniji, sta bili prejšnji državi, obe Jugoslaviji, kraljeva in Titova, označeni kot ječi narodov, pred njimi tudi Avstrija oziroma Avstro-ogrsko cesarstvo. Jezernik takšnim trditvam nasprotuje. »Tako ob razpadu Avstrije kot Jugoslavije je izšlo veliko nacionalnih držav. Če bili zatirani, potem bi izgubili svojo narodno zavest, in ne okrepili.« Josip Broz Tito naj bi veljal za modernega državnika, ampak veliko bolj moderen je bil kralj kraljevine Jugoslavije, Aleksander Karadjordjević,« meni Jezernik. »Vojska kraljevine Jugoslavije ni ob napadu Nemčije in Italije kar razpadla ter ni res, da je bil njen odpor nepomemben, saj se je Nemčiji upirala 14 dni, kar ni uspelo nekaterim drugim državam Evrope, ki jih je Hitler hitreje okupiral,« je vzporednico med dvema vladarjema povlekel dr. Jezernik, v dialogu, ki ga je sooblikovala novinarka Ksenija Horvat.
(mgć)