E-UTRIP
Opazovalnica v Gornji Brigi na Kočevskem (Foto: Milan Glavonjić)
Featured Kočevje Novice

Slovencem se že od nekdaj majejo tla pod nogami

Zemeljsko skorjo napadajo številni zajedavci. Razpoke na zemlji so čedalje globlje, drobcem njene notranjosti s tehničnimi pomagali je kos le ozek krog ljudi. Tudi potresom, s katerimi se ukvarja seizmologija. To je znanstvena veda, ki s pomočjo matematike, fizike in geologije proučuje nastajanje, gibanje, moč, intenzivnost in pogostost potresov na določenem območju.

Slovencem se tla pod nogami zamajejo lahko nekaj stokrat letno. A brez panike ! Prebivalci različnih predelov pod alpske dežele v tem času zaznajo v povprečju trideset do štirideset »resnih« sunkov, včasih tudi več. V tem letu pa neposredno v naši bližini, na Hraškem, kjer se tla majajo od spomladi. Te dni s katastrofalnimi posledicami.

Slovenija leži na stičišču med Afriško in Evrazijsko tektonsko ploščo in je potresno v celoti dejavna, z izjemo panonskega bazena na skrajnem severovzhodnem delu. Po moči in intenziteti potresov je ravno na meji med potresno manj aktivnim severom, ter potresno mnogo dejavnejšimi državami na jugu (od Italije, ozemlja bivše Jugoslavije, Grčije, Turčije in dalje Irana, Iraka…).

Po žrtvah sodeč so najhujši potresi v Aziji. Najbolj znan uničujoč z 830 tisoč žrtvami se je zgodil v kitajski provinci Šansi 23. januarja leta 1556. Na tej celini sicer število umrlih dosega nedoumljive številke v deset ali sto tisočih.

V prejšnjem stoletju je zaradi potresa umrlo 1,6 milijona ljudi

V resnici pa ni tako, saj so enako močni potresi tudi v Ameriki in na Japonskem. Vendar tam potresi enakih magnitud ob sicer ogromni gmotni škodi zahtevajo le nekaj deset žrtev. Človeška življenja tu varuje kvalitetna gradnja, medtem ko se v revnih deželah poceni zgrajeni objekti, večinoma iz neobdelanega kamna, rušijo že pri rahlih sunkih. V prejšnjem stoletju je po vsem svetu zaradi potresov umrlo okoli 1,6 milijona ljudi, kar pomeni 16 tisoč na leto. Številke so primerljive z žrtvami vojn.

Potres je posledica nenadnega premika dveh tektonskih plošč ali blokov vzdolž prelomov v Zemljini skorji, je svoj čas ob obisku v Kočevju njegovo definicijo razložil mag. Renato Vidrih ,nekdanji direktor Urada za seizmologijo in geodezijo, ki deluje v okviru Agencije RS za okolje, sicer eden vodečih strokovnjakov na tem področju. Površje zemlje je sestavljeno iz večjih in manjših tektonskih plošč. Najpomembnejše so Pacifiška, Severno in Južnoameriška, Avstralska, Antarktska, Evrazijska ter Afriška, obstaja pa še več manjših plošč. Plošče »plavajo« v magmi in so v stalnem medsebojnem gibanju. Med seboj se lahko zbližujejo, razmikajo, tonejo druga pod drugo ali druga ob drugi drsijo. Premiki med njimi so stalni, ponekod lahko tudi več centimetrov letno. Kadar pa se energija ob nekem prelomu preveč nakopiči, se začne sproščati in lahko pride do potresov.

Na udaru so starejše stavbe

Tla se seveda »majejo« v odvisnosti od moči potresa, zelo pomembna pa je tudi geološka sestava. V mehkih tleh – Ljubljansko barje-bodo učinki večji kot v karbonatnih ali granitnih tleh. Zato moramo pri gradnji objektov poleg potresno varne gradnje upoštevati tudi temeljna tla. To je hkrati najboljša zaščita pred potresi.

Za opredelitev potresa so poleg časa nastanka, koordinat nadžarišča in globine žarišča, pomembni še magnituda potresa; mera za sproščeno energijo ter za ljudi pomembnejši podatek, to je intenziteta potresa, ki se odraža v njegovih učinkih na površini; učinki na ljudi, predmete, zgradbe in naravo. Seizmologi intenziteto podajajo v dvanajst stopenjski evropski potresni lestvici. Prve tri stopnje praktično ne čuti nihče, tretjo nekateri občutljivi posamezniki v višjih nadstropjih ali na slabih tleh, pri šesti prihaja do manjših poškodb pri slabo zgrajenih objektih, višje stopnje pa lahko pomenijo tudi težje poškodbe ali celo rušenja objektov. Pomembno je tudi, v kateri globini nastane žarišče potresa; globlje kot je, manjši so učinki na površini. Za določanje stopnje potresa po evropski lestvici, so poleg strokovnjakov, ki na terenu ocenjujejo nastale poškodbe, izjemnega pomena tudi prostovoljci. Po vsej Sloveniji jih je približno pet tisoč; ob morebitnih sunkih izpolnjujejo anketo o potresu.

Po državi več kot 25 potresnih opazovalnic, tudi na Kočevskem

Zgodovino potresov v Sloveniji obravnava »Katalog potresov«, ki so ga izdali seizmologi že pred leti in zajema podatke od leta 567 naprej. Najhujši potres na slovenskem ozemlju je bil leta 1511 na širšem območju Idrije. Podrl je večino gradov in po nekaterih podatkih zahteval dvanajst tisoč življenj. Materialna škoda, ki nastane ob potresih večje intenzitete je ogromna. Tako je za prizadeto Posočje leta 1998 znašala 7,6 milijarde tolarjev.

Naša država ima sodobne , kvalitetne in goste , v svetovno mrežo vključene potresne opazovalnice. Kot celota je bila zasnovana leta 1999. Do konca leta 2005 jih je bilo zgrajenih petindvajset vrhunsko opremljenih, leto kasneje pa so zaključili dela na komunikacijah. Po geometrijskih izračunih so tudi Kočevsko, ki sicer ne sodi med potresno aktivnejša območja v državi, uvrstili na ta seznam. Leta 2005 so v Gornji Brigi končali dela na tej opazovalnici. Kot je dejal Matjaž Godec, vodja sektorja za potresno inženirstvo in inženirsko seizmologijo pri Uradu za seizmologijo in geodezijo, bo tudi ta opazovalnica lahko registrirala močne potrese iz celega sveta, predvsem pa tako imenovane »zabite«.

Sicer se podatki iz vseh opazovalnic stekajo v center za obdelavo v Ljubljano. Na njihovi podlagi dobijo avtomatski izračun osnovnih potresnih parametrov v nekaj minutah, kar jim omogoča hitro in kakovostno spremljanje dogajanja na potresno aktivnih območjih.

Najstarejša osrednja opazovalnica se nahaja na observatoriju na Golovcu , leta 1975 je bila zgrajena druga v Goričicah pri Cerkniškem jezeru. Januarja 1987 je začela delovati tretja, v Vojskem nad Idrijo. Pritiski iz Avstrije pred vstopom Slovenije v evropsko unijo češ, da je krško polje potresno zelo občutljivo in seveda nevarno, so spodbudili gradnjo več opazovalnic v Posavju, leta 2002.

»Kot smo trdili, so na tem območju tla mirna, torej ni prav nobene bojazni, da bi tektonski premik zemlje trajno ustavil nuklearko, še hujše pa, da bi zaradi tega prišlo do nesreče. Po namestitvi teh opazovalnic so tudi sosedje utihnili,« je pojasnil Matjaž Godec.

Narava je nepredvidljiva, je dodal Renato Vidrih, in taka bo tudi ostala. Njej se mora prilagajati človek. Pa tudi, če bi potresno nesrečo lahko točno vnaprej napovedali, bi neizogibna prestrašenost ob evakuaciji prebivalstva lahko povzročila ogromno škode in žrtev.


Urejeni kanal z opremo

(mgć)

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki