Do prve septembrske nedelje, ko bo Ribnica že 47-ič v znamenju suhe robe in lončarstva, nas ločita manj kot dva tedna. Največji turistično-etnografski praznik, Ribniški semenj, že od začetka pripravlja Turistično društvo Ribnica ob izdatni pomoči Občine Ribnica, in tako bo tudi letos.
“Vse poteka večinoma po ustaljeni praksi, saj je izvirna vsebina tega praznika zasnovana že davnega leta 1972, ko so modri ribniški turistični delavci združili moči in na sejem povabili mojstre ročnih obrti, ki so živo prikazali suhorobarsko in lončarsko dediščino, bodisi iz Ribniške doline ali od drugod,” je spomnil Jože Zakrajšek, aktualni predsednik Turističnega društva Ribnica, ki je pred 37 leti prvič vstopil v društvo, ki organizira največje turistično-etnografske prireditve v deželi suhe robe.
Vse manj je živih prikazovalcev, toda …
Mož in žena, ki so znali cel dan stati ali sedeti na ploščadi pred Miklovo hišo ter luščiti lesko, obdelovati deščice, šiliti zobotrebce, plesti košare …, je bilo nekoč na pretek, a z leti – biološka ura pač narekuje svoje – so se njihove vrste redčile. “Tudi letos se bo v nedeljo, 1. septembra, predstavilo 31 takšnih mojstrov, tako kot lani, ki še zmorejo in znanje prenašajo na mlajše, svoje potomce. Ponosni smo, da še vedno ohranjajo to tradicijo,” je dejal Zakrajšek.
Za spomin
V Ribnici in okolici nekoč skoraj ni bilo domačije, kjer ne bi izdelovali suhe robe, zadnja leta pa se obseg te obrti postopoma zmanjšuje. “Skupaj jih je še 11. Poznamo obodarstvo, rešetarstvo, podnarstvo, žličarstvo, posodarstvo, pletarstvo, zobotrebčarstvo, mizarstvo, strugarstvo, orodjarstvo in spominkarstvo,” je povedal Franc Jaklič, eden izmed le še dveh Ribničanov, ki izdelujeta lesene posode, in se od začetka udeležuje sejmov. Z leti je postal ikona sejemskega dogajanja, ki se bo, tako kot lani, tudi letos začelo pred prižnico z nagovori predsednika Turističnega društva, župana, osrednji govorec pa bo Marko Lotrič, predsednik državnega sveta.
Nekateri celo zakopljejo bojne sekire
Nato se bo po Škrabčevem trgu vila povorka, v kateri bodo letos prvič sodelovali tudi lovci in čebelarji, kot doslej pa tudi vsa ribniška društva. Grajski oder bo namenjen družabno-zabavnim prireditvam, seveda pa se bo vse vrtelo okoli več kot 300 stojnic, kjer prodajalci (izjemen interes so pokazali tudi gostinci) ne bodo šparali jezika, kupci (pivci in jedci) pa …
“Sejem je tudi dan, ko se vsako leto prvič srečajo znanci, prijatelji, ki so se odtujili 30, 40 in več let. Mnogi tukaj začnejo plesti nove vezi, sprti celo zakopljejo bojne sekire. Skratka, sejemska nedelja je vselej polna doživetij in presenečenj. Naj bo takšna tudi letošnja,” si želi, oziroma ne dvomi, Jože Zakrajšek in tudi enajstčlanski upravni odbor, ki je bdel nad potekom priprav za sejem in se moral prilagajati nekaterim, komaj razumljivim, zakonskim spremembam, ki se nanašajo tudi na lokacije za stojnice.
(mgć)