E-UTRIP
Featured

Samoizolacija, strah in naše duševno zdravje

Znašli smo se v situaciji, ki je popolnoma ustavila normalno vsakdanje življenje. Omejeni so medosebni stiki, varstvo in izobraževanje, dohodki, narašča pa predvsem strah, nemir, depresivnost. V času pandemije koronavirusa se ljudje v prvi vrsti borimo s strahom pred okužbo. Kar naenkrat je (skoraj) prepovedano druženje z ljudmi, ki pa je ena od temeljnih psihosocialnih potreb vsakega posameznika.

KAJ SPLOH POMENI ČUSTVO STRAHU?

Strah se je razvil, da bi človeku omogočil preživetje. Predstavlja odgovor na potencialno nevarne dražljaje. Pred njimi nas obvaruje. Strah pa postane nevarno čustvo, kadar je preveč intenziven, traja večino časa ali se pojavi v situacijah, ki takega odziva na zahtevajo.

Posameznik strah občuti na več ravneh. Na ravni telesnih odzivov so to pospešeno bitje srca, povišan krvni tlak, oteženo dihanje, potenje, mišična napetost, glavobol, bolečine v prsnem košu, slabost, utrujenost, tresenje. Na ravni čustvovanja se lahko kaže nemir, zaskrbljenost, razdražljivost, pretirana občutljivost, žalost ali jeza. Strah pa vpliva tudi na naše misli, in sicer je povsem normalno, če so le-te v tem času negativne (»kar se dogaja, je grozno«, »ne vem, kaj naj naredim«, »zmešalo se mi bo«). Strah vpliva tudi na zmanjšano sposobnost za racionalno odločanje, slabši spomin in koncentracijo, povečane so težave pri učenju. Spremembe v vedenju pa se kažejo kot pomanjkanje volje, nezmožnost sprostitve, motnje spanja, težave v komunikaciji, znižana produktivnost.

STRAH JE NORMALNA TELESNA REAKCIJA

V času samoizolacije pa se pojavi tudi strah kot posledica nemoči oziroma nezmožnosti kontrolirati trenutno situacijo. Gre za nov virus, zato je o njem še veliko odprtih vprašanj. Pomanjkanje informacij še poglobi človekovo tesnobo. Nihče zagotovo ne ve, do kdaj bo trenutna situacija trajala. S polletnimi zalogami hrane in skladiščenjem mask ljudje namreč kompenziramo notranji strah in ga skušamo znižati na obvladljivo raven.

Poleg koronavirusa sta nalezljivi tudi tesnoba in depresivnost. Na družbenih omrežjih je namreč bolezen COVID-19 osrednja tema zadnjih tednov in bo najverjetneje tudi še kar nekaj časa v prihodnje. Samoizolacija že sama po sebi vodi v žalost, jezo, tesnobo, depresivnost, svetovni splet pa lahko ta občutja le še poglobi.

Imejmo v  mislih, da duševno in fizično zdravje tvorita celoto. Strah sam po sebi prispeva k slabljenju našega imunskega sistema, zato katastrofično mišljenje in vedenje škoduje vam in ljudem okoli vas. Namesto tega je v nadaljevanju nekaj priporočil za preživljanje časa v trenutnih razmerah.

KAKO OHRANITI POZITIVNO DUŠEVNO ZDRAVJE

Pomembno je, da ne podcenjujemo možnosti okužbe, vendar je ključnega pomena ob upoštevanju zaščitnih ukrepov pozitivna naravnanost.

Če pogledamo stvar iz drugega zornega kota, lahko opazimo, da je karantena morda priložnost, da naredimo stvari, za katere ob službi in vsakdanjih družinskih in drugih obveznostih nikoli nismo imeli časa. Ko pospravimo stanovanje in uredimo vrt, ostane še čas za duševno zdravje. Razmislimo, česa si v življenju resnično želimo. Ali imamo zastavljene cilje? Kaj potrebujemo, da bi jih dosegli? Vprašajmo se, katere so tiste vrednote, ki so v življenju zares pomembne.

Zelo pomembno je, da si dopustimo tesnobne misli ter, da se zavedamo, da so le-te v tem obdobju normalne.

  • V času karantene je pomembno, da ostanemo s prijatelji povezani preko družbenih omrežij. Lahko uporabimo telefonske pogovore, sms sporočila, videoklice. Mnogi občutijo enako mero tesnobe, zato pogovor pomaga pri normalizaciji strahov ter pri učenju, kako se drugi spopadajo z nastalo situacijo.
  • Skušajmo se izogniti obsesivnemu branju novic glede virusa. Namesto tega raje ostajajmo ozaveščeni tako, da pridobivamo informacije o virusu iz preverjenih virov kot je na primer spletna stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje (in ne Facebook, Instagram in podobno).
  • Potrudimo se, da se naš dan ne vrti okrog virusa ter, da to ni osrednja tema pogovora v družini.
  • Pomembno je, da ohranjamo rutino, kar pomeni, da si lahko naredimo seznam načrtovanih aktivnosti za določen dan. Rutina nam namreč omogoča varnost in stabilnost ter nam daje občutek nadzora.
  • Pomembno je zdravo prehranjevanje, pitje zadostne količine vode, dovolj spanja in zadostna fizična aktivnost.
  • Ostanimo mirni in imejmo v mislih, da je to le trenutna situacija. Lahko si naredimo seznam načrtovanih aktivnosti, ki jih v času samoizolacije ne moremo storiti, jih pa bomo, ko se bo stanje izboljšalo.
  • Če občutimo strah, zaskrbljenost, stisko, je pomembno, da se o teh občutjih pogovorimo z bližnjimi ali s strokovnjaki.
  • Zavedajmo se, da z izolacijo pomagamo sebi in skupnosti. S takšnim dejanjem izkazujemo kolektivno družbeno odgovornost.
Young happy family booking hotel online on laptop together

KAKO OTROKOM DOPOVEDATI, DA NE MOREJO NA OBISK K STARIM STARŠEM?

Otroci dojemajo trenutno družbeno situacijo drugače kot odrasli. Zato jim moramo posvetiti posebno pozornost.

  • V prvi vrsti je pomembno, da upoštevamo otrokovo starost, ter znanje o že znanih boleznih. Ob upoštevanju tega lahko otroku predstavimo, kako se vedemo v nastali situaciji (ostanemo doma, da zaščitimo sebe in druge).
  • Ne izogibamo se otrokovim vprašanjem glede bolezni COVID-19. Predstavimo mu dejstva na njemu razumljiv način. Otroka vprašamo, kaj so o virusu je že slišal ter kaj ga zanima.
  • Otroku povemo, da je na varnem. Pogovorimo se o tem, da je popolnoma normalno, če se počuti zaskrbljeno. Pogovorimo se tudi o tem, kako mi obvladujemo situacije, v katerih nas je strah. Na ta način se otrok lahko nauči načinov obvladovanja stresa.
  • Otroku omejimo dostop do družbenih omrežij. Otroci si lahko slišano in videno razlagajo povsem drugače ter je zato strah zaradi nerazumljivega še večji.
  • Tudi pri otrocih je izrednega pomena rutina. Kljub temu, da izobraževanje trenutno poteka na domu, je pomembno, da ima otrok vzpostavljen dnevni urnik. V le-tem pa naj bodo tako učne dejavnosti kot tudi čas za šport in sprostitev.
  • Najbolj pomembno pa je, da smo otroku vzor. Otroci namreč ponotranjajo vzorce vedenja, ki jih vidijo v družini.

V času krize ostanimo mirni in ustvarimo medsebojne vezi. Vsi smo v tem skupaj – pomagajmo drug drugemu, da bomo uspešno premagali to situacijo, ki bo sčasoma minila.

Katja Trdan, mag. psihologije

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki