Božična zvezda je eden od najbolj prepoznavnih simbolov božičnih praznikov. Po eni izmed legend “božična zvezda” izhaja iz dogodka iz leta 1531. Mehičan po imenu Juan Diego naj bi takrat doživel videnje Device Marije. Po njenih navodilih naj bi poiskal škofa in mu povedal o svojem videnju. Na poti k škofu naj bi se mu na mestu, kjer je prvič srečal Devico Marijo, prikazala rastlina s svetlimi rdečimi cvetovi, ki naj bi bili božje znamenje. To naj bi bil prvi zapis o božični zvezdi, ki je kasneje postala simbol božiča.
Božična zvezda, znanstveno poimenovana Euphorbia pulcherrima, je rastlina, ki izvira iz Srednje Amerike, predvsem iz Mehike. V naravnem okolju raste kot grm in lahko zraste do višine 4 metrov. Listi so podobni listom otrobovih listov, cvetovi pa so rdeče ali rožnate barve.
V komercialnih pogojih je gojena kot lončnica in je priljubljena rastlina za božično okrasitev zaradi svojih rdečih listov, ki so podobni cvetnim listom. Rastlina potrebuje svetlo, a ne neposredno sončno svetlobo ter enakomerno vlažno zemljo za uspešno rast.
Trajnica, ki cveti in raste več let
Božična zvezda je trajnica, kar pomeni, da v pravilnih pogojih lahko raste in cveti več let. Vendar pa je v notranjem okolju in kot lončnica njena življenjska doba običajno krajša kot v naravi. Večina ljudi božično zvezdo goji kot enoletnico in jo zavrže po božičnih praznikih ali, ko njeno cvetenje zbledi.
Če ji zagotovite ustrezne pogoje, kot so pravilna svetloba, temperatura, vlažnost zraka in ustrezno zalivanje, lahko božična zvezda ostane zdrava in lepa več let. Včasih jo je mogoče prilagoditi, da znova zacveti za prihodnje božične praznike.
Vendar je to običajno zahteven postopek, ki vključuje natančno uravnavanje svetlobe in temperature, obrezovanje ter počitek rastline.
