Društvo Ribniških vinogradnikov je že četrtič pripravilo eno izmed najpomembnejših zgodnjespomladanskih nalog v skrbi za potomko modre kavčine, trte z mariborskega Lenta, ki od leta 2019 korenine poganja za zidovi ribniškega gradu.
Ob rezu je škarje v roke prejel skrbnik potomke Franc Mršnik, ki je dve uri prej, prav tako v družbi ribniških vinogradnikov, opravil rez trte na Trubarjevi domačiji na Rašici, za katero je tudi skrbnik. Da bi trta rez prenesla brez bolečin, sta si z ribniškim županom Samom Pogorelcem, sicer gospodarjem potomke, nadela predpasnike in trčila s kozarci slivovke, letnik 1991. Številnim zbranim, med katerimi so bili poleg druščine vinogradnikov tudi naključni obiskovalci iz Ljubljane, so natanko razložili tradicionalni postopek.
Zdravilo pred okužbami
»Odstranil sem stranske poganke in pustil sredinsko vejo, da bo čez leto ali dve pognala mladice na vrhu,« je kazal Franc in prešel na antibiotike, ki jih človek pri posegu dostikrat potrebuje. Zdravilo pred okužbami in bakterijami rastlin pa je maža, ki jo je nanesel na rez. Vsebino pripravlja sam, sestavljena je iz čebeljega voska, smrekove smole in sala, ki jo razredči z oljem. Čez nekaj minut se strdi v obliki glazure na rezu, je po nanosu pokazal postopek zaščite mariborske potomke, ki je v odlični kondiciji.
Nato je do besede prišel župan, ki ga je prevzelo uvodno vzdušje dogodka, ko je dve ribniški – tudi tisto o vinu in družbi svetega Martina, ki (tudi) v deželi suhe robe za lačne in srečo poskrbi – na kitari zaigral in skupaj prepeval kantavtor Žiga Bižal. »To druženje, zraven je Rokodelski center s svojo podporo, je lahko vzor tudi drugim društvom, sicer sem vesel, da smo to trto vzeli za svojo,« se je Samo vsem zahvalil.
Recitatorski dvoboj med Janezom in Matjažem
Sledil je dramsko-recitatorski dvoboj med Janezom Rusom, humoristom in tudi vinogradnikom, ter kulturnikom Matjažem Grudnom iz Velikih Lašč, ki ni skrival zadovoljstva, da dve sosednji občini tudi tako prispevata k podiranju nevidnih meja. »Že dolgo sem pričakoval ta dogodek, ko pa te še bolj zbliža trta, ki rodi rujno vino, je užitek še večji. Potomka zdaj povezuje Trubarjevino s Štajersko in Ribnico,« je spomnil Matjaž, ki se je kmalu vživel v Stritarjeve Dunajske sonete, medtem ko je Janez deklamiral kitice Prešernove Zdravljice. »Oba sta bila boema in tudi ljubitelja žlahtne kapljice,« sta njima v čast nazdravila tudi Janez in Matjaž.
Novi predsednik se prvič ne piše Lovšin
Medtem ko je novi predsednik društva vinogradnikov Pavle Hočevar, ki prvič po 26 letih ni predsednik s priimkom Lovšin, vlekel meh harmonike in tako dajal ton veseli družbi, je o še enem dogodku, s katerim veličastno častijo rast potomke, spregovoril dozdajšnji predsednik Janez Lovšin Daso. »Ustaljenemu protokolu vedno dodamo kaj novega, žlahtnega. Ob kapljici, prigrizku, glasbi in strokovnih nasvetih so obredu težo dali tudi gostje iz Ljubljane, ki so občudovali izvirnost čaščenja in klanjanja potomki najstarejše trte na svetu, ki več kot 500 let raste na mariborskem Lentu.«
Vinogradniška civilna iniciativa
Letos ga sicer ni bilo, naslednjič pa zagotovo bo prišel in nas počastil tudi Janez Kocuter, skrbnik mame naše potomke,« je obljubil Janez.
Ob nagovoru Medarda Puclja, ki je jezik vrtel v imenu Vinogradniške civilne iniciative – nekakšne »opozicije«, in želji, da bo trgatev to jesen bolj izdatna kot lani, se je druščina razšla.
(mgć)