Prvi november tradicionalno dan veselja, ne žalosti

Prvi november je praznik, ki ljudem od nekdaj vzbuja mešane občutke. Dan spomina na mrtve je po eni strani vsakoletni bridki opomnik, kako krhko in minljivo je človeško življenje. Po drugi strani pa je tudi tisti dan v letu, ko se z blagim nasmeškom spomnimo najlepših trenutkov, ki smo jih preživeli s pokojniki. Čeprav je v novejši zgodovini ta dan veliko tesneje povezan z žalovanjem, pa so korenine njegovega obeleževanja veliko bolj vedre narave.

V skladu s krščanskim izročilom je prvi november praznik vseh svetih, ki simbolizira zmagoslavje, ponos in veselje, saj časti spomin na življenje svetnikov. Prvotno je šlo torej za dan, namenjen čaščenju in proslavi življenja umrlih, ne pa žalovanju ob njihovi smrti. Čeprav je vsaka izguba ljubega sočloveka izjemno težka in je praznino, ki jo občutimo ob pomanjkanju njegove bližine, nemogoče zapolniti, bi morali prvi november torej preživeti predvsem ob obujanju spominov na vse lepo, kar povezujemo z življenjem tistih, ki jih ni več med nami.

Prvi november sicer poznamo kot dan spomina na mrtve od slovenske osamosvojitve, ko je bil potrjen tudi kot državni praznik in dela prost dan, s sprejetjem Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Manj znano pa je, da je bil dela prost dan tudi že v Kraljevini Jugoslaviji, torej vse od daljnega leta 1929.

V mislih imejmo tudi skrb za okolje

Prvega novembra tradicionalno obiskujemo grobove umrlih svojcev, jim prižigamo sveče in prinašamo rože. Gre za lep ritual, ki je globoko zasidran v naših srcih. Neizpodbitno dejstvo pa je, da se je skozi leta vse preveč razbohotil. Količina prižganih (plastičnih) sveč, ki smo jih Slovenci na dan spomina na mrtve vsakoletno porabili je alarmantno visoka. “Ocenjuje se, da vsak Slovenec v povprečju prižge osem sveč na leto, vsi skupaj pa okrog 16 milijonov. Od tega naj bi kar dve tretjini nagrobnih sveč porabili prvega novembra,” so še leta 2022 ugotavljali na Ministrstvu za okolje.

Na srečo se je trend v luči ozaveščanja na večjo skrb za okolje v zadnjih letih vendarle obrnil v pozitivno smer. Na postopno zmanjšanje uporabe plastičnih sveč kaže podatek, da je še pred dobrim desetletjem vsak Slovenec prižgal približno dvanajst sveč letno, vsi državljani pa skupaj reci in piši kar 24 milijonov. Po nekaterih ocenah je bila naša država za Hrvaško in Poljsko tretja največja porabnica sveč.

Pred letošnjim dnevom spomina na mrtve zato še enkrat velja poziv: prižgite kakšno plastično svečo manj, zamenjajte jo z ekološko leseno alternativo, namesto nje prinesite kakšno rožo več. Ali pa preprosto zgolj postojte kakšen trenutek dlje ob grobovih in obujajte spomine na pokojnike. Ti spomini pa naj bodo, kot rečeno, čim bolj pozitivni. Zapomnite si, da prvega novembra slavite življenje umrlih, ne pa žalujete zaradi njihove smrti!

Izidor Volf

Sorodni članki