Prvi november je praznik, ki ljudem od nekdaj vzbuja mešane občutke. Dan spomina na mrtve je po eni strani vsakoletni bridki opomnik, kako krhko in minljivo je človeško življenje. Po drugi strani pa je tudi tisti dan v letu, ko se z blagim nasmeškom spomnimo najlepših trenutkov, ki smo jih preživeli s pokojniki. Čeprav je v novejši zgodovini ta dan veliko tesneje povezan z žalovanjem, pa so korenine njegovega obeleževanja veliko bolj vedre narave.
Na srečo se je trend v luči ozaveščanja na večjo skrb za okolje v zadnjih letih vendarle obrnil v pozitivno smer. Na postopno zmanjšanje uporabe plastičnih sveč kaže podatek, da je še pred dobrim desetletjem vsak Slovenec prižgal približno dvanajst sveč letno, vsi državljani pa skupaj reci in piši kar 24 milijonov. Po nekaterih ocenah je bila naša država za Hrvaško in Poljsko tretja največja porabnica sveč.
Pred letošnjim dnevom spomina na mrtve zato še enkrat velja poziv: prižgite kakšno plastično svečo manj, zamenjajte jo z ekološko leseno alternativo, namesto nje prinesite kakšno rožo več. Ali pa preprosto zgolj postojte kakšen trenutek dlje ob grobovih in obujajte spomine na pokojnike. Ti spomini pa naj bodo, kot rečeno, čim bolj pozitivni. Zapomnite si, da prvega novembra slavite življenje umrlih, ne pa žalujete zaradi njihove smrti!
Izidor Volf