Danaja Padovac, 22-letna umetnica, ki prihaja iz Kočevja, je ravno zaključila diplomski študij na sloviti Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter se izobrazila v restavriranju in konzerviranju. Svoj uspeh si sedaj postopoma gradi predvsem z risanjem realističnih portretov, s katerimi žanje občudovanja množic ljudi, tako v Sloveniji kot v tujini. Vsak začetek je težak in tudi sama se je podala na pot polno raziskovanj in novih izzivov, ki so obenem navdušujoči, a hkrati lahko tudi izjemno težavni.
Danaja, kdaj si ugotovila, da je risanje tisto, kar te najbolj navdušuje?
Rišem že od malega. Predvsem se spominjam, ko sem zbolela in sem obležala doma, takrat sem imela čas za risanje. Vzela sem desko, list papirja in barvice ter ves dan le risala. Vendar takrat sem risala vse, kar mi je padlo na pamet in dejansko moj talent še ni izstopal. Dvomim, da bi ob tem risanju moji starši opazili, da imam talent. Se je pa talent začel kazati nekje v 8. ali 9. razredu osnovne šole, predvsem na področju risanja portretov. Takrat me je opazila tudi učiteljica likovnega pouka, ki me je spodbujala, da nadaljujem v tej smeri in da sposobnosti risanja razvijam še naprej. Predlagala mi je, da izobraževanje po osnovni šoli nadaljujem na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, saj tamkajšnji predmetnik vključuje tudi risanje in druge vrste umetniškega izražanja. Vedela sem, da si nekoč želim priti na prestižno Akademijo za likovno umetnost in zavedala sem se, da za doseg tega cilja potrebujem veliko prakse in znanja, kar pa mi je omogočila ravno izbrana srednja šola. Sicer bi po osnovni šoli zagotovo nadaljevala izobraževanje na Gimnaziji Kočevje, že zaradi domotožja, vendar je bila želja po risanju v meni tako velika, da sem se bila pripravljena podati v čist drug in meni povsem tuj svet.
Kot vemo, ti je cilj uspelo doseči. Izobraževanje si uspela nadaljevati in tudi dokončati na Akademiji za likovno umetnost, kar je občudovanja vredno. Kako velik izziv ti je to predstavljalo in kakšni so občutki ob tem?
Lahko rečem, da je bilo priti na Akademijo moj največji in najbolj zahteven izziv, kar sem jih imela. Zahteve za sprejem so nenormalno visoke in to, da si sprejet, pove res veliko. Konkurenca je velika, sprejemni izpiti pa so bili zelo zahtevni, saj so trajali kar tri dni, kjer se je bilo potrebno dokazati na vseh področjih, od kiparjenja do risanja, mešanja barv, opraviti pa sem morala tudi izpit, na katerem so zahtevali veliko teoretičnega znanja. Eden izmed preizkusov je na primer izgledal tako, da so nam dali fotografijo, ki smo jo morali identično prerisati, tako poteze kot barve. Občutki ob sprejemu na Akademijo so bili fantastični, dosegla sem svoje sanje in tako dobila le še več zagona in obenem tudi potrditev, da nadaljujem v smeri, ki sem si jo zadala. Letos pa sem s študijem uspešno zaključila. Pridobila sem ogromno znanja in izkušenj in prišel je čas, se da podam na samostojno pot ustvarjanja.
Omenila si, da najraje rišeš portrete. Zakaj ravno ta zvrst risanja in kakšne tehnike ob tem uporabljaš?
Risanje realističnih portretov je lahko rečem ena izmed najtežjih zvrsti risanja in to mi je tu tako všeč, saj obožujem velike izzive. Rišem s svinčnikom, akrilnimi barvami, barvicami, tudi oljnimi, poleg risanja na papir pa ustvarjam tudi risbe na steni ter na platnu.
Kakšen je postopek, če si nekdo zaželi portret, in koliko časa ti vzame izris?
Zainteresirani mi pošljejo fotografijo, eno, lahko tudi več, ki jo »prerišem«. Vendar to ne pomeni le to, da jo enostavno prerišem, ampak moram zraven upoštevati tudi detajle ter prilagoditi sliko tako, da bodo osebe izgledale kar najbolje. Če bi fotografijo, ki mi jo pošljejo, le prerisala, bi lahko izgledale nekoliko popačeno. Torej fotografije moram prilagoditi do te mere, da so si ljudje podobni in da dobro izgledajo. To je potrebno sploh pri majhnih otrocih, ki imajo na primer na originalni fotografiji odprta usta, kjer delujejo zelo simpatično, če pa bi jih točno takšne prerisala na papir, pa bi delovali precej »hecno«. Čas risanja pa je odvisen od fotografije, ki jo prejmem. Če je ta kvalitetna z veliko detajli, iz katere lahko dobro preberem poteze, je zelo hitro, od 2 do 3 dni. Če pa mi pošljejo fotografijo slabše kvalitete, pa potrebujem kar nekje do enega tedna.
Koliko imaš povpraševanj in na kakšen način svoje izdelke promoviraš?
Povpraševanj imam kar precej, prejela sem že tudi po več 100 povpraševanj na dan, vsak dan pa dobim vsaj eno. Večinoma pa promoviram preko družbenih omrežij, med katerimi prednjači Instagram, na katerem imam zelo veliko število sledilcev. Promocija na tem kanalu mi prav tako omogoča lažji prodor v tujino. Uporabljam tudi Facebook. Povezujem se z influencerji (osebe, ki imajo veliko število sledilcev), narišem kakšno znano osebnost in jo na družbenem omrežju spromoviram.
S kom si že sodelovala in kakšna sodelovanja se obetajo?
V preteklosti sem že sodelovala z influencerko na Instagramu Lepo Afno, slovenskim inovativnim podjetjem La Popsi, Špelo Grošelj, trenutno pa sodelujem z Rebeko Dremelj ter Mestno kavarno v Kočevju. Vsa sodelovanja so trenutno v fazi dogovora, saj se šele pripravljam na odprtje s.p.-ja. Rišem in oblikujem pa tudi t.i. printe oz. grafike, ki se objavijo na specifičnih spletnih straneh, kjer ljudje in podjetja lahko uporabljajo za namen promocije na različnih vrstah tiskovin, denimo brošure, skodelice, majice in podobno, kar se potem prodaja po vsem svetu.
Kaj bi sporočila vsem, ki so zainteresirani za tvoje izdelke?
Cenite portret in tudi njegovo ceno, ki vključuje dolgoletno znanje, talent, material in vložene ure, ki jih porabim za izris. Narisati tako zahtevno sliko ni enostavno. Drugače pa me lahko kadarkoli kontaktirate na Facebooku ali Instagramu pod imenom Artdanaja, ali mi pišite na e-mail padovac.danaja@gmail.com.
M.K.