E-UTRIP
Featured Kultura Novice Zanimivosti In zabava

Položaj žensk v Sloveniji

V obeležitev 8. marca, ko poteka mednarodni dan žensk, so na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) strnili nekaj podatkov in ugotovitev o položaju žensk v Sloveniji ter o tem, kako je korona kriza dodatno prizadela prav ženske.

Mednarodni dan žensk 8. marec je svetovni dogodek, ko pozivamo k enakostmi med spoloma ter praznujemo pretekle napore in dosežke žensk, in kar je še pomembneje, da pogledamo naprej, na izzive in priložnosti, s katerimi se bomo morali spopasti v prihodnje.

Epidemija Covid-19 je spremenila naša življenja in delo

Za nami je posebno leto, zaznamovano s pandemijo COVID-19, ki je spremenila naša življenja in delo. Kriza je disproporcionalno prizadela ženske na trgu dela in le še poglobila razlike v škodo žensk. V prvem valu in drugem valu epidemije je bilo po podatkih SURS-a med vsemi ženskami, ki so bile odsotne z dela, največ žensk odsotnih iz razloga čakanja na delo. Državni ukrepi pomoči pa ne zagotavljajo 100 % nadomestil izgube plače. Tudi podatki o brezposelnosti kažejo, da je delo od začetka krize izgubilo več žensk kot moških.

Irena Štamfelj, Odbor ZSSS za enake možnosti: »Ženske opravljajo poklice, ki so se v tej krizi izkazali za nujne. Govorimo o zdravstvenih delavkah, delavkah v socialnem varstvu (več kot 80 % vseh je žensk), trgovkah, čistilkah … Gre za poklice s slabimi delovnimi pogoji, veliko verjetnostjo za okužbo, visoko intenzivnostjo dela ter emocionalnimi obremenitvami na eni strani ter slabim plačilom na drugi. Plačna vrzel med spoloma je v sektorju zdravstva in socialnega varstva druga najvišja med vsemi sektorji in znaša alarmantnih 23,3 %.«

Veliko žensk dela od doma

Tretja skupina zaposlenih žensk se sooča z delom na domu. To prinaša dodatne pasti za ženske, kot so brisanje mej med zasebnim in poklicnim življenjem ter povečana količina nevidnega in neplačanega dela. Že pred epidemijo so zaposlene ženske v Slovenija porabile 10 ur več na teden za skrb za otroke (ženske 25 ur; moški 15 ur), ter 4 ure več za kuhanje in hišna opravila (ženske 14 ur; moški 10 ur) (Eurofound 2012). Med epidemijo pa se je količina skrbstvenega dela še občutneje povečala.

V 2020 sprejete številne zakonodajne spremembe, ki izboljšujejo položaj žensk

Leto, ki je za nami, je prineslo, tudi nekaj zakonodajnih sprememb, ki neposredno in posredno vplivajo na položaj žensk. V 2020 je na pobudo Sindikata delavcev trgovine Slovenije in ZSSS vložena in sprejeta novela zakona, po kateri v primeru dela za skrajšani delovni čas zaradi starševstva, država zaposlenemu krije prispevke za socialno varnost do polnega delovnega časa od dejanske plače in ne več od sorazmernega dela minimalne plače. Gre za manjše spremembe, ki izboljšujejo položaj žensk v starosti.

Prav tako se je z letom 2021 starševski dodatek in najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila dvignilo in izenačilo na osnovni znesek minimalnega dohodka oz. 402,18 EUR mesečno. S tem se izboljšuje položaj študentk in brezposelnih, ki nimajo pravic do starševskega nadomestila, na kar smo več let opozarjali tudi v ZSSS. Enkratna pomoč ob rojstvu otroka se je dvignila na 350 EUR ( v letu 2021 ta znaša kot interventni ukrep 500,00 EUR).

Težave na trgu dela ostajajo

Kljub temu ključne težave na trgu dela ostajajo. Ponovno je bila zamujena priložnost za sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, uzakonitev pravice do plačanega oskrbovalskega dopusta, ki bi razbremenil zaposlene, zlasti ženske pri oskrbi starejših družinskih članov ter pravico do prožnih oblik dela zaradi skrbstvenih obveznosti. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa s prenosom Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, ki prinaša nekaj teh rešitev, še pričelo ni.

Še vedno ostaja težava plačna vrzel med spoloma, ki se v Sloveniji najhitreje povečuje med vsemi članicami EU, medtem ko se v večini drugih EU držav zmanjšuje (v Sloveniji je v letu 2019 znašala 7,9 %; povprečje v EU-27 pa 14, 1 %).

Ženske v Sloveniji se vedno čakajo na uvedbo ženskih kvot za zasedanje najvišjih položajev v gospodarskih družbah. Po deležu žensk v upravnih odborih smo še vedno pod povprečjem, v Sloveniji ta znaša 21,6 %, v EU 28,7 %. Tudi tukaj zaostajamo za državami, ki beležijo največji napredek in imajo uzakonjene spolne kvote (Francija, Belgija ipd.).

V času epidemije več nasilja nad ženskami

Covid-19 kriza je razgalila tudi vso razsežnost in vseprisotnost nasilja in spolnega ter drugega nadlegovanja nad ženskami. Pristojne institucije beležijo 20 % porast obravnave nasilja v družini. Vse več je javnega pričevanja žensk o doživetem spolnem nasilju in čas je, da se spremeni odnos do tovrstnih pojavov. Prav tako se je povečalo število primerov nasilja na
delovnih mestih s strani tretjih oseb, nasilnih strank, uporabnikov in njihovih svojcev. V ZSSS smo MDDSZ in Vlado RS že večkrat pozvali, da nemudoma prične s postopkom ratifikacije konvencije Mednarodne organizacije dela št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, ki bo z letošnjim letom stopila v veljavo. S tem bi se Slovenija pridružila prvim evropskim državam, ki so že ratificirale konvekcijo (Italija kot prva) oz. so pristopile k sami ratifikaciji in dala jasen signal, da nadlegovanje in nasilje ne glede na obliko opravljanja dela nimata kaj iskati v sferi opravljanja dela.

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS: »Ta kriza še enkrat znova kaže na to, da si je za enakost spolov potrebno stalno prizadevati. Nobena kriza ni spolno nevtralna, in COVID-19 tu ni izjema. Tveganje za nazadovanje na tem področju je veliko, zato je izjemno pomembno, da so glasovi žensk slišani in upoštevani tudi pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje, digitalnem, podnebnem in socialnem prehodu. Potrebujemo vlaganje v javni sektor in širitev storitev dolgotrajne oskrbe, spodbude za zaposlovanje mladih (žensk) ter zajezitev prekarnega dela. Premalo je narejeno tudi za naslavljanje horizontalne segregacije ter digitalnega razkoraka med spoloma.«

8. marec nam daje priložnost za praznovanje dosežkov žensk

Pogrešamo tudi ukrepe, ki bi naslavljali revščino starejših žensk. Praksa kaže, da potrebujemo zavezujoče ukrepe in visoke kazni, saj se neenakosti same po sebi ne bodo odpravile. Veliko dobrega je bilo že izbojevanega, čaka pa nas še trdo delo tako za ohranitev kot za izboljšanje položaja žensk. 8. marec je priložnost, da praznujemo dosežke žensk, ki so z izjemnim pogumom izbojevale pravice, ki jih imamo ženske danes. 8. marec je opomnik, da je nujno na njihovo delo opozarjati in ga nadaljevati. Na vseh nas namreč je, da se skupaj borimo za novo pravičnejšo normalnost, dejansko enakost, dostojanstvo, socialno pravičnost in mir!

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki