Da je bila slovesnost ob dnevu državnosti edina, ki so jo lahko prenašale tuje televizije oziroma so sprejemale signal slovenske nacionalne televizije?
»DANES SO DOVOLJENE SANJE. JUTRI JE NOV DAN!« (Milan Kučan)
Kaj pa je pravzaprav ta stavek pomenil? »Pomenilo je, da smo prevzeli odgovornost za državo in da to zahteva trdo delo ter veliko odgovornost. Eno je, ko proslavljaš veliko odločitev, ki je res zgodovinska, ki se je ne da ponoviti. To, da narod ustvari svojo državo, se mu zgodi le enkrat v zgodovini. Potem pa je potrebno znati s to državo upravljati. In to delo je vsaj tako zahtevno, če ne še bolj. Da je še bolj zahtevno, se vidi danes, po 30-ih letih.« Tako danes, po 30-ih letih pojasnjuje te svoje zgodovinsko izgovorjene besede Milan Kučan, prvi slovenski predsednik.
Kdo je bila največja »Zvezda« osamosvojitvene slovesnosti?
Kaj vse je šlo narobe pri izdelavi prve slovenske zastave? Delovna skupina je vse potrebne podatke o novem grbu in zastavi dobila 24. junija, dan pred osamosvojitvijo in 60 ur pred slovesnostjo. V tekmi s časom so šivilje v številnih tekstilnih tovarnah krojile in šivale nove zastave. Več tisoč v običajnih merah jih je bilo treba prepeljati do vseh mejnih prehodov in 60 slovenskih občin. Nekaj vzorcev zastav večjih dimenzij je 25. junija prispelo tudi do naročnikov, toda scenarist Drago Pečko si jih zaradi preobilice dela ni utegnil ogledati. Tik pred začetkom večerne slovesnosti 26. junija 1991, pa so jo na predlog Toma Levovnika, vodje protokola odbora, v Skupščini razgrnili in ugotovili, da ni pravilno sešita − grb je namesto v belo segal v rdeče polje. Ko je že kazalo, da bo slovesnost potekala brez ključnega državnega simbola, je zaokrožila novica, da je v bližini avtomobil, v katerem je pravilno zašita zastava.
In res, Miha Kutin, izdelovalec jader za jadrnice, je sprejel naročilo za hitro izdelavo velike slovenske zastave, Boris Strel, nekdanji vrhunski alpski smučar, pa jo je pripeljal v Ljubljano.
In kje je danes zastava, ki je ponosno plapolala 26. junija 1991 na Trgu republike?
Zastava je bila po osmih mesecih, obledela od časa in vremenskih razmer, zamenjana z drugo. V muzej je prišla pred letom 1996, v času priprave stalne razstave. Prošnji kustosinje Nataše Urbanc po pridobitvi zastave izredne zgodovinske vrednosti je prisluhnil tedanji predsednik Državnega zbora Jožef Školč. Danes je varno shranjena v nacionalni muzejski ustanovi − Muzeju novejše zgodovine Slovenije.
S.K.