Hitro, stresno, pestro in predvsem napredno. To je sodobno življenje. In tega ne moremo spremeniti, tudi, če bi želeli. »Tako lepo je bilo, ko ni bilo telefonov, računalnikov, vse te sodobne tehnologije,« velikokrat slišimo očitke na račun obdobja, v katerem živimo, obdobja, ki nam iz dneva v dan ponudi nekaj novega, nekaj (še) boljšega ali izboljšanega. Pa je bilo res?
Vse novo, vse ponujeno, izboljšano, povečano ali pomanjšano … vse »boljše« je lahko seveda tudi slabše. A na to vplivamo zgolj in samo mi. Z našimi odločitvami in ravnanjem oziroma uporabo vsega, kar je na voljo. Dejstvo pa je tudi, da na nekaterih področjih »staro« postaja ponovno sodobno oziroma popularno. In eno izmed teh »ponovno aktualnih« opravil je tudi zamrzovanje, vlaganje oziroma konzerviranje, s čimer se bo pridelek z (domačega) vrta ohranil skozi celotno zimo.
ZAMRZOVANJE
Zamrzovanje je najboljši način shranjevanja živil, saj hrani s tem občutno podaljšamo rok uporabe. V času, ko je zelenjave in sadja nemogoče vsega sproti porabiti, se marsikdo zamrzovanja loti sam, a pozornost tukaj ne bo odveč. Pomembno je namreč, da je živilo (zelenjava, sadje) čisto in, da se ga shrani suhega, nepoškodovanega oziroma zdravega in v čisto embalažo. Živilo, ki je bilo enkrat že termično obdelano, pa mora biti pred zamrzovanjem ohlajeno.
Odtajanje prav tako ni ravno »nedolžen« proces, saj je zelo pomembno, kako živila odtajamo. Najbolje je na tri načine: v hladilniku, kjer se živilo v odtajanju ne sme zadrževati dlje kot 12 ur, v mikrovalovni pečici odtajamo le manjše kose, v hladni vodi pa le vodotesno zapakirana živila. Živil nikoli ne odtajamo v vroči vodi.
Ker tudi zamrznjena hrana nima neomejenega roka trajanja:
- Sadje: do 8 mesecev
- Zelenjava: do 6 mesecev
- Kruh: do 8 mesecev
- Svinjina: do 5 mesecev
- Teletina: do 8 mesecev
- Jagnjetina: do 1 leta
- Govedina: do 1 leta
- Ribe in morski sadeži: do 7 mesecev
VLAGANJE
Tudi – ali sploh – vlaganje je že precej starodavna oblika shranjevanja živil, s katero – če je seveda postopek pravilno opravljen – slednjim podaljšamo rok uporabnosti tudi za več kot eno leto. Tudi samo opravilo vlaganja je lahko nadvse prijetno in sproščujoče, če se nanj dobro in ustrezno pripravimo ter poznamo osnovna »pravila«. Na kaj je torej treba biti pozoren?
Najpomembnejše je, da so kozarci in pokrovčki za vlaganje dobro oprani in sterilizirani v sterilizatorju, v pečici ali v visokem loncu, v katerem ste nalili vodo in jih v njem vsaj 10 minut pokrite kuhali. Pazite, da so dobro oprana, čista in zdrava tudi živila, ki jih boste vlagali.
Kozarci naj bodo vedno čim bolj napolnjeni, da bo v njih ostalo kar najmanj zraka in se s tem izognite možnosti za plesnenje in razvoj bakterij.
Pozorni bodite na to, da je rob kozarca popolnoma čist in da kozarce res dobro zaprete, da zrak ne bo uhajal notri. Velikokrat se namreč zgodi, da – sploh pri vlivanju tekočin, kot so kečap, marmelada ali omaka – na rob pade kakšna kapljica,kar spet oslabi tesnjenje pokrovčka.
Vsebina naj se hladi počasi, saj se tako pod pokrovčkom ustvari vakuum. Zaprte kozarce obrnite navzdol, jih pokrijte z debelo odejo in pustite, da se ohladijo na sobno temperaturo.
Kozarce označite z nalepkami – vsebina in datum – ter jih shranite v hladen, suh in temen prostor.
»Ah, za marmelado bo že dobro!«
To je zelo razširjeno prepričanje, ki naj bi zmanjšalo zavržene količine hrane in, ki – sploh starejšo populacijo – še posebej »boli«. Iz slabe surovine, ki je nagnita, prezrela, zmečkana, poškodovana ali celo plesniva namreč res ne moremo narediti dobrega končnega izdelka. Ne samo glede okusa, tudi glede kakovosti, celo užitnosti.
N.Š.