Osamosvajanje Slovenije in dejanska odcepitev od dotrajane in zastarele Jugoslavije sta najpomembnejša mejnika v naši zgodovini. Odločilno leto je bilo definitivno leto 1988, ko se je v Sloveniji rodil politični pluralizem oziroma nastajanje opozicijskih strank, kar je pomenilo, da so ljudje končno imeli neko politično alternativo.
- Izid 57. številke Nove revije,
- “proces proti četverici”,
- Majniška deklaracija,
- vztrajanje pri plebiscitu.
To so točke, ki so nas pripeljale do lastne države.
4. maj 1980: Smrt Josipa Broza Tita, predsednika Jugoslavije
Titu, se je zdravstveno stanje zaradi sladkorne bolezni iz leta v leto slabšalo, k čemur je definitivno pripomoglo tudi močno kajenje in veliko alkohola. Januarja 1980 je bil sprejet v ljubljanski klinični center, kjer so mu zaradi zamašitve žil amputirali levo nogo. Kasneje je njegovo zdravstveno stanje še nazadovalo. Odpoved ledvic, srčno popuščanje, konec februarja ga je doletela še pljučnica. Visoka vročina, krvavitve v želodcu, črevesju in pljučih je konec marca povzročila sepso. Konec aprila je zaradi poškodbe jeter in zlatenice padel v komo. Umrl je tri dni pred 88-im rojstnim dnem, torej 4. maja 1980. Takrat so se že pojavile prve skrbi glede prihodnosti države.
BANKROT, BREZPOSELNOST, NEZADOVOLJSTVO
v 80-ih letih je prišlo do bankrota Jugoslavije, država ni zmogla plačevati kreditov, ki jih je najemala za vzdrževanje navidezne moči; zmanjkovalo je osnovnih živil, naftnih derivatov, varčevalo se je z elektriko, rasla je inflacija, ki je konec desetletja prerasla v hiperinflacijo in presegala 1.000 %. • Stopnja brezposelnosti v Jugoslaviji je bila na ravni povprečja zahodnoevropskih držav, vendar pa je bila specifična – bila je izrazito dolgotrajna. • Raslo je tudi nezadovoljstvo med navadnimi lj
1982 – 1989: Slovenska pomlad
S tem pojmom označujemo obdobje, ko se je začela zbirati kritična masa civilno-družbenih pobud, ki je spremenila politično podobo Slovenije. Prvo pravo slovensko opozicijo je verjetno predstavljal izid 57. številke Nove revije leta 1982, kjer so svoje kritike in mnenja izražali intelektualci. Opozicijo so torej predstavljali mediji, ki so na revialnem, publicističnem in kulturnem področju kritično napadali sistem.
Simbolična označba začetka “slovenske pomladi” pripada aretaciji Janeza Janše z 31. maja 1988. Janša je bil aretiran zaradi posedovanja strogo zaupnega povelja JLA, ki je pomenil začetek priprav JLA na obračun z morebitnimi prodemokratičnimi protestniki. Ta zaupni dokument je zastavnik JLA Ivan Borštner fotokopiral in ga izročil novinarjem Mladine, katere glavni kolumnist je bil Janša.
Po Janševi aretaciji v uredništvu Mladine ustanovijo Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki pa se z nadaljnimi aretacijami Ivana Borštnerja, Davida Tasiča in Francija Zavrla preimenuje v Odbor za varstvo človekovih pravic, ki mu je predsedoval Igor Bavčar. Vanj se je v nekaj tednih včlanilo okoli 100.000 posameznikov in preko 1.000 organizacij.
Junija je na Kongresnem trgu potekal organizran shod v podporo četverici, prisostvovalo je več kot 30.000 ljudi. 27. junija so bili vsi spoznani za krive, po dveh mesecih pa so zapustili zaporniške celice.
8. maj 1989: Majniška deklaracija
Ko so v začetku maja 1989 še drugič aretirali Janšo in ga odpeljali v zapor na prestajanje kazni vojaškega sodišča, je bil 8. maja na Kongresnem trgu organiziran protestni shod, na katerem je pesnik Tone Pavček pred več tisoč glavo množico v podporo zaprti četverici JBTZ prebral znamenito Majniško deklaracijo, ki je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda.
Majniška deklaracija je predstavljala politično izjavo, s katero opozicijske politične stranke zahtevajo suvereno državo slovenskega naroda. Pobudniki so zahtevali tri točke: 1. državo, ki bo utemeljena na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 2. demokracijo in 3. blaginjo za vse državljane. Deklaracijo so oblikovale slovenske opozicijske politične stranke (dr. Dimitrij Rupel, dr. France Bučar, Veno Taufer, dr. Hubert Požarnik in dr. Ivan Urbančič).
Političnim idejam majniške deklaracije se je takrat močno uprl celoten komunistični vrh, zato jih je njihov predsednik Milan Kučan v glasilu Komunist zavrnil: “Nekateri slovenski demokrati, ki so tako goreči nosilci Majniške deklaracije, vidijo perspektivo mimo socializma in mimo Jugoslavije, sam pa sem prepričan, da se odpovedati Jugoslaviji pomeni odpovedati lastni državi.” Majniško deklaracijo je podpisalo več kot 100.000 ljudi. Postala je temelj Demokratične opozicije Slovenije (Demos).
27. junij 1989:Temeljna listina Slovenije
Uradne oblasti so na Majniško deklaracijo skušale odgovoriti z alternativnim programom – Temeljno listino Slovenije, sprejeto 27. junija 1989. V Temeljni
listini je bilo jasno napisano, v kakšni državi hočejo podpisniki Temeljne listine živeti. Hočejo živeti v Jugoslaviji, kjer so zagotovljena suverenost, neodtuljiva pravica do samoodločbe narodov in svobodni gospodarski razvoj in povezovanje z Evropo (a še vedno pod okriljem Jugoslavije in ne samostojne države, kar je zagovarjala Majniška deklaracija).
4. december 1989: DEMOS
Nove politične stranke so spoznale, da se morajo, v kolikor želijo na volitvah doseči dobre rezultate, politično povezati. In tako so različne zveze ustanovile predvolilno koalicijo DEMOS (Demokratično opozicijo Slovenije) pod vodstvom Jožeta Pučnika. Na aprilskih volitvah 1990 je Demos tudi dobil večino v parlamentu in mandat za sestavo nove vlade. Predsednik slednje je postal Lojze Peterle, predsednik Skupščine pa France Bučar. Predsedstvo Republike Slovenije je v roke dobil Milan Kučan.
Slovenci smo narod brez lastne države. Slovenci hočemo biti narod z lastno državo. (dr. Dimitrij Rupel, marec 1990)
7. marec 1990: Ime
Skupščina je na srečanju sprejela dopolnila k Ustavi Socialistične republike Slovenije, s katerimi je iz imena države odstranila besedo “Socialistična” in s tem državo uradno preimenovala v Republiko Slovenijo.
29. marec 1990: Himna
Z zakonom tedaj dobimo himno, katere besedilo je sedma kitica Zdravljice, avtorja Franceta Prešerna, melodija pa je iz zborovske skladbe skladatelja Stanka Premrla.
Tedanja kampanja za plebiscit: “Če hočemo, da nas svet prizna, se moramo najprej priznati sami. Moja dežela je naša država, Slovenija!”
23. december 1990: Plebiscit o samostojni in neodvisni Sloveniji – osamosvojitev Slovenije
Na vprašanje, »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«, je odgovorilo 1.361.738 volivcev, torej je bila “udeležba” 93-odstotna. Za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo je glasovalo 1.289.369 volivcev (88,5 % upravičencev oziroma kar 95 % tistih, ki so prišli na plebiscit).
Razglasitev rezultatov je bila 26. decembra, zato na ta dan praznujemo dan samostojnosti in enotnosti.
24. junij 1991: Zastava in grb
Dobimo belo-modro-rdečo slovensko narodno zastavo z grbom, ki je v obliki ščita, na modri podlagi so trije beli vrhovi (Triglav), dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad vrhovi pa so razporejene tri zlate zvezde po grbu grofov Celjskiih.
26. junij: Jugoslovanska armada napade Slovenijo
Čeprav si tega nihče ni želel, je naša država nastala tudi z žrtvami, ljudje so za domovino dali življenja. Rdeča zvezda, ki je nekoč veljala za simbol svobode, 26. junija 1991 napade Slovenijo.
A slovenski narod je brez izključevanja strnil vrste in zmagal ter tako potrdil neodvisnost.
23. december 1991: Nova ustava Republike Slovenije
Skupščina RS sprejme novo ustavo, ki je postavila temelje parlamentarni ureditvi države s tremi vejami oblasti: zakonodajna oblast, izvršilna oblast in sodna oblast.
N.Š.