Kmetje se letos morda bolj kot kdaj prej vsak dan spogledujejo z vremenom, ki jim ni naklonjeno. V tem času jih najbolj skrbi stanje travnikov, ki niso pokošeni, čeprav je bilo lani sredi junija seno že pospravljeno. Kako bo letos? V upanju na vsaj teden sončnega vremena so člani Vaško turistično etnološkega društva Veter z Brega pri Ribnici ob koncu tedna povabili medse kosce, ki so sodelovali v tradicionalni ročni košnji.
Tudi tokrat se je zbralo ducat koscev malo po svitu, ko je vse okoli še trdno spalo. In kosci so začeli peti. “Naši predniki so si pred košnjo, nekateri tudi med njo, dali duška s šilčkom žganja.
Med delom so zapeli, da je bilo delo še bolj tekoče,” je razložil Franc Meršnik, ki je tudi skrbnik potomke mariborske trte, ki raste za zidovi ribniškega gradu. Ko so padli zadnji odkosi in so grabljice spravljale travo v kope, so se s košenice oglasile pevke, Vesele Ribničanke.
Povabljene so poklicali v povorko, čeprav niso bili prepričani, ali bodo sploh šli kositi, saj je dan prej deževalo. Zato ni bil vsak obveščen o dogodku. Vendar so lahko povlekli črto in ugotovili, da so bili vsi zadovoljni, je povedal Borut Levstik, predsednik društva. Pod kozolcem so jim pevke postregle s prigrizkom, podobnim tistemu, ki so ga nekoč gospodinje pripravile koscem. Z zabavnim nastopom je družbo nasmejal Janez Rus, medtem ko so se moški spominjali, kako so nekoč oblečeni v košne cote, kot je dejal Alojz Lovšin Špičkov, več dni ročno kosili velike parcele in senožeti.
“Fantje, prejeli ste povabilo, da se letos v povorki udeležite sejma suhe robe in lončarstva,” je novico oznanila Marinka Vesel, predsednica Društva podeželskih žena Ribnica. “Gremo, vi pa pripravite oblačila, podobna tistim, ki so jih nosili kosci tistega dne,” se je slišalo. Prav bi bilo, da so kosci v povorki, a ne oblečeni v kavbojke in majice. Res bo treba do takrat poskrbeti za primerna oblačila,” je predlagal Levstik, ki je še dodal, da bo društvo do konca leta pripravilo še nekaj tradicionalnih srečanj. Prvo od njih bo na god sv. Ane, 26. julija, ko se bo na Bregu odvijalo žegnanje.
(mgć)