Nedolgo nazaj smo poročali o tem, da morajo prebivalci Fare in okolice iz preventivnih razlogov prekuhavati vodo. Zaradi povečanega deževja v začetku oktobra je voda na zajetju namreč močno zakalila. »Porabniki vodovodnega sistema Jakšiči – Fara morajo prekuhavati vodo za prehrambne namene zaradi povišanega parametra motnosti kar nekajkrat letno. Motnost povzroči skoraj vsak večji naliv v spomladanskem in jesenskem obdobju,« pravijo pristojni iz podjetja Hydrovod, ki upravljajo s številnimi vodnimi viri na Kočevskem.
Kaj povzroča motnost vode?
Marsikdo se vpraša, kaj točno pravzaprav pomeni motnost vode in kakšni »nevarni« delci se v njej pojavljajo. Iz Hydrovoda odgovarjajo, da »je motnost vode fizikalno-kemični parameter, ki kaže na prisotnosti delcev, velikosti od 1 nm do 1 mm. Metoda merjenja motnosti temelji na primerjavi sipanja svetlobe pri prehodu skozi vzorec vode in skozi standardno suspenzijo z znano motnostjo in se izraža z enoto NTU.« Ob tem pa pojasnjujejo, da »mejna vrednost ni določena na podlagi podatkov o nevarnostih za zdravje, temveč zahteva, da je “motnost sprejemljiva za uporabnike in je brez neobičajnih sprememb”. V primeru priprave pitne vode iz površinske vode, kamor sodi tudi voda iz zajetja Jakšiči, pa motnost ne sme presegati 1,0 NTU v vodi pred dezinfekcijo.«
Delci, ki so v teh primerih prisotni in povzročajo motnost same vode, lahko predstavljajo neposredno ali posredno nevarnost za zdravje ljudi. »Če se motnost v vodi pojavi, je skorajda edini ukrep, ki ga upravljavec lahko naredi, ukrep prekuhavanja vode v prehrambne namene. Po mnenju NIJZ, motnost nad 1 NTU že vpliva na dezinfekcijo, tako na UV žarčenje, kot tudi dezinfekcijo s klornimi preparati, in posledično ne moremo konstantno zagotavljati zdravstvene ustreznosti pitne vode,« razlagajo iz Hydrovoda ter pojasnujejo, da je zato ukrep prekuhavanja v veljavi, dokler motnost ne pade pod mejo 1,0 NTU. Ravno pri zajetju Jakšiči pa je značilno, da motnost tu relativno hitro naraste, a tudi hitro pade, vendar se dlje časa obdrži na vrednosti 2-3 NTU. Zato tudi prekuhavanje vode iz tega zajetja trajala nekoliko dlje.
Žledolom leta 2014 je pustil posledice tudi na področju voda
Hydrovod na svojem področju delovanja upravlja s 45 vodnimi viri, večina teh pa sodi med kraške vodne vire, za katere je značilen hiter pretok po obilnejših padavinah in majhna samočistilna sposobnost skozi kraška tla. Razložijo, da so lastnosti surove vode tako neposredno povezane z vremenskimi razmerami, ki na posamezen vodni vir vplivajo v večji ali pa komaj zaznavni meri. Kakšen je ta vpliv, pa je največ odvisno od hidrogeoloških lastnosti posameznega vodnega vira.
»V zadnjih letih, predvsem po žledolomu, opažamo spremembe na vodnih virih, ki se kažejo v pogostejšem pojavu motnosti. Poleg tega tudi podnebne spremembe, ki se kažejo kot močnejše nevihte in neurja, ki se večkrat pojavijo v zadnjih letih, so veliko bolj silovita. Vse to pa vpliva na vodne vire,« še povedo. Dejstvo je, da podnebne spremembe terjajo svoj davek in številna hujša neurja postajajo vsakdan vseh ljudi.
Kakšne ukrepe izvajajo?
Hydrovod odgovarja, da so na regionalnem vodovodu, s katerim pokrivajo večji del njihovih porabnikov, ta problem rešili z izgradnjo treh ultrafiltracijskih čistilnih naprav. »Voda, očiščena po postopku ultrafiltracije, je kakovostno vedno enaka in ni odvisna od hitrih sprememb kakovosti surove vode,« pojasnjujejo.
Do kdaj bo potrebno prekuhavanje?
Na vprašanje o tem, kdaj bo voda iz vodovodnega sistema Jakšiči-Fara prečiščena in prekuhavanje ne bo več potrebno, pa odgovarjajo, da je tamkajšnja vodna infrastruktura v lastništvu Občine Kostel, zato odgovora ne morejo podati. »Lahko pa povemo, da so odgovorni na Občini Kostel seznanjeni s to problematiko in zelo aktivno delajo na reševanju teh težav,« še dodajajo.
M.K.