fbpx
E-UTRIP
Aktualno Narava & zdravje Novice Starševstvo Zdravje

Metode umetne oploditve: Kdaj boste pa vi imeli dojenčka?

Če s partnerjem sedita v sobi s še šestimi pari, ima en par težave z neplodnostjo, vsaj tako kaže statistika. O neplodnosti govorimo, če v letu rednih, nezaščitenih spolnih odnosov ne pride do zanositve. Vzroke za neplodnost ugotavljajo tako pri ženski, kot pri moškemu. Strokovnjaki pojasnjujejo, da v 80 odstotkih ženske neplodnosti predstavljajo trije vzroki: motnje ovulacije, endometrioza in tuboperitonealni vzrok z neprehodnimi jajcevodi. Ostalih 20 odstotkov predstavljajo starost, nepravilnosti maternice, miomi, prekomerna teža, spolno prenosljive bolezni in sistemske bolezni, na neplodnost pa lahko vplivajo tudi zdravila, kot so antidepresivi, steroidi. Bralka nam je zaupala svojo zgodbo o neplodnosti.

»Prvega otroka sem rodila mlada, stara sem bila 20 let. Morda sem zanosila brez težav, ker se nisem obremenjevala s tem. V družbi prijateljic sem bila prva, ki sem imela otroka. Zanositev, donositi otroka in porod, vse to se mi je zdelo samoumevno.« Naša sogovornica, ki želi ostati anonimna, se je soočala s tako imenovano sekundarno neplodnostjo. Ta pojem označuje primere, ko je par v preteklosti zanosil po naravni poti, kasneje pa do zanositve ne pride.

Sogovornica, recimo ji Barbara, se je po nekaj letih skupaj s partnerjem odločila, da bi imela še enega otroka. »Niti na kraj pameti mi ni prišlo, da bom morala skozi tak pekel. Priznam, pričakovala sem, da bom zanosila takoj. Še vedno sva bila oba mlada, zdrava, brez večjega stresa. Vse je bilo kot mora biti.« Samoumevno je pričakovala, da bo že prvi nosečniški test ob zaostanku menstruacije pokazal tisti tako želen plus. Plusa ni bilo. »Sledilo je razočaranje, a se nisem preveč obremenjevala. Konec koncev »v prvo« res ne uspe vsakemu paru.«

Pozitivnega testa in lepih novic ni bilo mesec za mesecem, obrnilo se je leto in leta. »Najhuje mi je bilo, ko so me ljudje spraševali, kdaj bo takrat 5-letni sin dobil sorojenca.” Ob takšnih vprašanjih se je le nasmejala – s cmokom v grlu, seveda. “Po posvetu s partnerjem in ginekologinjo sem se odločila, da gremo v postopek umetne oploditve.”

Umetna oploditev je bila pred cca. 20 leti še precejšna tabu tema. »Ko sem nekoč eni starejši sodelavki povedala, da grem v postopek, me je začudeno pogledala in vprašala, če bo otrok potem sploh najin.«

Tekom procesa je par poslušal opazke – od tega, da »to ni naravno« do tega, da »ni božja volja«. Znotraj Barbare so se tako ali tako, že brez opazk, odvijale borbe. Poleg miomov ji je težave povzročala tudi prekomerna telesna teža, oba dejavnika namreč vplivata na zanositev.

Barbara in partner sta se odločila za postopek zunanje telesne oploditve (IVF). Sledili so številni obiski ginekologov, ti. proces stimulacije jajčnikov je po Barbarinih besedah trajal v nedogled. V tem postopku se jajčnike vzpodbuja s hormoni, ki pa so ji precej ponagajali. »Čustven vrtiljak, bi rekla temu, poleg tega sem tekom postopka čutila močno bolečino v trebuhu. Da ne govorim o punkciji, ko so pridobivali jajčeca.« Barbara pojasni, da se veliko stvari tekom prvega postopka niti ne spomni več. Še kako pa se spomni dne, ko je namesto pozitivnega nosečniškega testa dobila menstruacijo. »Bilo je grozno, polna hormonov, sita vsega, prepolna pričakovanj, v tolažbo mi je bilo le to, da enega otroka že imava. Kako mora biti šele parom, ki te sreče nimajo.« Ta misel jo je »držala gor« skozi naslednje postopke. Zvrstila sta se še dva. Prizna, da je iz obupa klicala vedeževalke in pri njih iskala kanček upanja. »Pila sem raznorazne čaje, spremenila življenjski slog, se delala, da sem pozitivna, srečna … po drugi strani mi je bilo že vseeno, ne vem, ali sem obupala, ali kaj … bila sem čisto apatična, v bistvu sem šla na zadnji postopek samo še zaradi, sina, da bi imel sorojenca.« Tretji postopek je bil uspešen, vstavili so ji dva zarodka, eden se je obdržal. »Skozi celotno nosečnost me je bilo seveda strah, a hkrati sem vedela, da bo vse tako, kot mora biti.« Hčerka bo letos dopolnila 17 let.

S starostjo ženske uspešnost postopka pada

Povprečna uspešnost postopka je med 25 in 30 % na ciklus, s starostjo ženske uspešnost pada. Strokovnjaki poudarjajo, da se za takšne postopke pari ne smejo odločati prepozno, saj tudi najsodobnejša tehnologija v takšnih primerih ne pomaga. Medicina lahko stori marsikaj, čudežev žal ne.

So pa različne oblike oploditve z biomedicinsko pomočjo skrajna oblika zdravljenja neplodnosti, ki so manj invazivne.

Kako poteka sam proces oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP)?

Kot smo že omenili je Barbara šla skozi postopek IVF. Torej postopek zunajtelesne oploditve, pri katerem jajčeca in semenčeca združijo zunaj telesa in nato v maternico prenesejo zarodke. Postopek, znan tudi kot »In Vitro«, se začne z vsakodnevnimi hormonskimi injekcijami, sledi punkcija jajčnih celic. Moški odda seme, ki ga embriolog v laboratoriju ustrezno pripravi. Sledi dodajanje kapljice pripravljenega semena jajčnim celicam, spermiji pa se potem sami prebijejo v jajčno celico in jo oplodijo. Embriolog nato v inkubatorju oskrbuje človeške zarodke od tri do pet dni. Ko je čas, izbere zarodek za prenos v maternico. Navadno izbere tistega z najvišjim implantacijskim potencialom. V Sloveniji vračajo največ dva zarodka hkrati, raje pa enega, da ne pride do večplodne nosečnosti. Preostale zarodke embriolog zamrzne, da so ti na voljo za prenose v morebitnih kasnejših postopkih.

Pari se sicer odločajo tudi za postopek intrauterine inseminacije (IUI). Stokovnjaki metodo svetujejo parom, kjer je pacientka mlajša in zaradi nepojasnjene neplodnosti ne zanosi. Primerna je pri blagih oblikah moške neplodnosti, motnjah ovulacije, ipd.

V času ovulacije, ki jo sproži injekcija hCG-ja partner odda seme. To laboratorijsko obdelajo, embriolog gibljive semenčice skoncentrira in nato jih prenesejo v maternično votlino. Uspešnost postopka je 10 %, preden ginekolog predlaga postopek IVF je priporočeno opraviti tri IUI postopke.

Ženski tekom postopka pripada bolniška

Naše zdravstvo je v primeru umetnih oploditev zelo prijazno, v tujini namreč takšni postopki stanejo zelo veliko. Zavarovalnice našim parom namreč omogočajo do šest brezplačnih postopkov OBMP do dopolnjenega 43. leta starosti ženske. Zamrznjeni zarodki pa se ne štejejo kot nov postopek. V primeru zanositve ženski pripadajo še štirje brezplačni postopki.

Ker je proces za žensko telo zelo zahteven in ker v dnevih po punkciji jajčec potrebujejo počitek, so pacientke opravičene do bolniškega dopusta.

ml.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki