fbpx
E-UTRIP
»Potres? Vojna?« so bili prvi odzivi prebivalcev ob eksploziji.
Featured Gospodarstvo Kočevje

MELAMIN: “Sreče” v nesreči je bilo vendarle ogromno.

»Nikoli v življenju si nisem mislil, da bo prišlo do tega dogodka.«

12. maj. Črn dan za Melamin, črn dan za Kočevje, črn dan za Slovenijo, a najbolj črn dan za družine sedmih žrtev te največje industrijske nesreče v zgodovini naše države. Začetnemu šoku ob poku in stresenih tleh je sledila panika, zmedenost in predvsem strah slehernega občana, ki je ob pogledu na gost, črn dim, ki je zajel Kočevje kmalu ugotovil, da je šlo ob 8.37 v tovarni Melamin nekaj hudo narobe. Kaj se je zgodilo? (Ali še) kaj sledi? Koliko je ponesrečenih, kako hudo in tisto najhujše – koliko je žrtev? Ne ČE, ampak KOLIKO. Vest o nesreči se je razširila ne samo po Sloveniji ampak tudi po svetu in ga skorajda ni bilo človeka, ki se na ta dan ne bi pogovarjal o tej tragediji.

Pričakovanja (»hvalabogu«) veliko hujša…

Vsi – od zgolj opazovalcev pa do prvih v bojni liniji, torej gasilcev, reševalcev, slovenske vojske in nenazadnje direktorja tovarne, župana, poveljnika Civilne zaščite – smo verjeli, da gre za nesrečo, v kateri se je poškodovalo in tudi preminilo ogromno število oseb. »Na srečo« – rečeno seveda v smislu vsega prej, kot sreče, pa vendar – se je izkazalo, da bi lahko bilo še veliko huje in, da je ranjenih, hudo ranjenih in mrtvih vendarle manj. Prvi napotki pristojnih vsem občanom, vzgojno-izobraževalnim ustanovam in podjetjem so bili, da se zadržujemo v notranjih prostorih, zapremo okna in vrata in počakamo na nadaljnja navodila, v kolikor pa je izhod na prosto neizogiben, naj si nadanemo zaščitne maske. Prvi podatki analize enote ELME nekaj ur po nesreči so pokazali, da v ozračju ni prisotnih nevarnih snovi, le delci saj in dima, gasilci pa so občanom tudi zagotovili, da voda ni onesnažena ter da črn dim ni posledica gorenja nevarnih snovi.

DEJSTVA

  • čas nastanka nesreče: 12. 5. ob 8.37
  • čas prijave nesreče:12. 5. ob 8.39
  • gasilci na kraju: ob 8.42
  • čas zaključka: 12. 5. ob 21.47
  • Skupno v intervenciji sodelovalo 228 oseb.
  • Na kraju nesreče je bilo evakuiranih okoli 100 oseb, iz podjetja Komunala Kočevje pa 30 oseb.
  • Okoli 10 oskrbljenih na kraju dogodka oz. v urgentnem centru ZD Kočevje, dva hudo poškodovana prepeljana v UKC Ljubljana. Posledice nesreče so bile za oba žal prehude.
  • Mrtvi: 7
  • Poškodovani: 24

NEKAJ UR KASNEJE…

Leon Behin, poveljnik Gasilske zveze Kočevje: »Ključno je bilo hlajenje rezervoarja metanola.«

»Enota slovenske vojske je z dronom s termovizijo pomagala določiti najbolj kritične točke, kar je bilo ključno zavarovanje vseh rezervoarjev v bližnji okolici, da ne bi prišlo do verižne eksplozije, s čimer smo preprečili še veliko hujšo tragedijo. Vsi ti rezervoarji so odvisni od temperature. V kolikor bi se gibali samo kakšno stopinjo ali dve višje, bi se sprožila verižna reakcija, kjer bolje, da ne razmišljamo, kaj bi se zgodilo. In to je po mojem mnenju ključen uspeh intervencije,« je nekaj dni po nesreči dejal poveljnik Gasilske zveze Kočevje. »Na žalost ne moremo obuditi ljudi, ki so izgubili življenje, ključno in uspešno za nas pa je, da v intervenciji ni bil poškodovan noben gasilec in noben intervenent. Sodelovalo nas je preko 200, delali smo 13 ur z vso razpoložljivo tehniko in ostali kolikor toliko zdravi,« je še dodal.

Neštete vaje, ki so jih v primeru nesreče v tovarni Melamin opravili gasilci, so prišle še kako prav.

Primož Velikonja, vodja urgentnega centra Kočevje: »Šlo je za nekaj izrednega, nismo vedeli, kaj pričakovati.«

»Masovna nesreča je poseben segment reševanja življenj. Zelo sem ponosen na ekipo, nekateri so prišli brez poziva. Nemudoma se nas je zbralo 20 zdravstvenih tehnikov, 7 zdravnikov in, ko smo spoznali, da gre za masovno nesrečo smo začeli z reševanjem, primernim za to,« je povedal Primož Velikonja. Takoj so obvestili vse sosednje službe, bolnico, helikoptersko ekipo NMP in seveda začeli z reševanjem. Na licu mesta so zagotovili varen prostor in vzpostavili primarno triažo, v urgentnem centru pa so izoblikovali rdeči, rumeni in zeleni sektor, da bi poškodovance glede na stopnjo poškodb lažje obravnavali. Na pomoč so priskočile tri ekipe iz ZD Ribnica, ekipa specialne enote Slovenske vojske, ki se je ravno nahajala v Škrilju z delegacijo iz Amerike, tako da je pomagalo tudi deset Američanov. »V desetih minutah smo bili pripravljeni na posebne izzive. Šlo je za nekaj izrednega, sploh na začetku, ko nismo vedeli, kakšne bodo posledice, koliko bo poškodovanih … pomembno je, da se v določenem trenutku znaš skoncentrirati, pripraviti stvari in tudi predvidevati stvari vnaprej,« občutke ob nesreči oriše vodja kočevskega urgentnega centra.

Kočevje je dva dni po tragediji obiskala tudi predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. »V teh dneh moramo izkazati solidarnost – z ljudmi, ki nas potrebujejo, tako čustveno kot drugačno podporo. Vlada, ki prihaja, se bo morala soočiti s tem, kako čim bolj učinkovito pomagati ljudem, ki so tukaj zaposleni in celotnemu Kočevju, ki verjamem, da je pretreseno.« Obljubila je, da bo, v kolikor je v njeni moči, poskušala vplivati na to, da se odločitve o finančni pomoči sprejmejo čim prej.

Torek, 16. maj, 4 dni po nesreči: Izredna seja občinskega sveta Kočevje

Nesreča izrednega obsega zahteva tudi izredno posredovanje oziroma ukrepanje, izredne odločitve, premisleke in konec koncev tudi debato o načrtih in spremembah za naprej. Tako je v torej, 16. maja pozno popoldne v prostorih Občine Kočevje potekala izredna seja občinskega sveta Občine Kočevje, katera osrednja debata je bil seveda natančen oris in opis intervencije ob nesreči tovarne Melamin.

Po nagovoru župana je besedo prvi dobil že prej omenjeni Leon Behin, poveljnik GZ Kočevje, ki se je po izrečenem sožalju svojcem preminulih še posebej zahvalil namestniku Igorju Kaliniču, ki je bil tudi operativni vodja operacije in pa Luki Butala, ki je poveljnik Gasilskega društva Kočevje in je skrbel za taktično in strokovno izvedbo. »Onadva sta bila tista, ki sta bila prva na kraju dogodka in sta v komunikaciji z mano odločala, kdo gre naprej v vpoklic in kdo ne.« In nadaljuje …»Ob 8.48 so bile aktivirane vse gasilske enote in vse so se – razen PGD Kočevska Reka – odzvale in v desetih minutah že bile na poti, kar je za prostovoljne enote ob delovnem dnevu ob 8 zjutraj zelo dober rezultat.«

Vpoklicali so tudi PGD Ribnica, saj je šlo za nesrečo, kjer so prisotne nevarne snovi in je bila potrebna dekontaminacija oseb. »Sicer bi to lahko opravili tudi mi, vendar smo vse svoje enote morali usmeriti na sistem gašenja in preprečevanja nadaljnjih eksplozij.«

Leon Behin je nekaj minut po eksploziji govoril z g. Gašparcem, poveljnikom Civilne zaščite, saj samo posredovanje gasilcev v taki nesreči seveda ni dovolj. Takoj je bila aktivirana tudi državna enota ELME – enota mobilnega laboratorija za izvajanje meritev emisij v zrak in vode. ELME se je ob 10.50 tudi odzval in prišel v Kočevje, kjer sta dve osebi izvajali sprotne meritve onesnaženosti zraka in potencialno nevarnih snovi v zraku, prišla je tudi predstavnica ARSA, ki je preverjala stanje voda.

S strani NMP je bil aktiviran načrt za nesreče z večjim številom ponesrečencev, z njihove strani so bile zaprošene enote tudi iz Ribnice in glede na vedenje, da se na našem območju nahaja tudi Slovenska vojska – tako z medicinskim osebjem kot drugimi enotami, zato so jih pozvali v pripravljenost. Po podatkih Gasilske zveze Kočevje je bilo ob koncu dneva udeleženih 57 pripadnikov Slovenske vojske, pomagali so s prevozom ponesrečene osebe in z izredno pomembno in dragoceno opremo – drone, ki omogočajo termovizijo.

»Dron Slovenske vojske in njihova pomoč je bila za nas izredno dragocena glede potencialne ogroženosti objektov. Termovizija nam je omogočila, da smo se osredotočili na ključne točke. Ključno za uspeh te intervencije je bilo to, da smo pravi čas začeli hladiti rezervoarje metanola, ki bi ob slabem scenariju lahko predstavljali daleč največjo nevarnost za razvoj drugih neugodnih scenarijev – iztekanje, povečanje požara in vsega ostalega,« pojasni poveljnik.

Slovenska vojska je bila slučajno v neposredni bližini.

Hrvaški novinarji: »Na delu so bili prostovoljni gasilci? Kapo dol!«
Tako tragična nesreča je seveda v Kočevje priklicala ogromno novinarjev, tudi s sosednjih držav in še dlje. In, ko so hrvaški novinarji izvedeli, da so se s takšnim požarom soočili prostovoljni in ne profesionalni gasilci, niso mogli verjeti – ne nam, lokalnim novinarjem, ne gospodu Behinu. »Enostavno niso mogli verjeti, da v Kočevju nimamo profesionalne gasilske industrijske brigade. Čisto vsi, vseh 141 gasilcev, smo prostovoljni gasilci. A kljub temu, da nimamo enega profesionalnega gasilca, je šlo tukaj za več kot profesionalno delovanje in upam si trditi, da je bila to daleč najbolj zahtevna intervencija v zgodovini kočevskega gasilstva,« je ponosen Behin.

Srečko Štefanič, direktor Melamina: »Vsi se sprašujete, kako to? Melamin vendar, paradni konj Kočevja, opremljen z vso »best available technology« z izurjenimi ljudmi … «

»Resnično mi je žal, da stojim danes tukaj pred vami ob tako tragičnem dogodku, ponavadi smo bili z Melamina vedno prisotni ob kakšnih veliko lepših srečanjih, ob investicijah, dosežkih, razvojnih projektih, novih delovnih mestih in sklenjenih pogodbah s tujimi partnerji. Tokrat pa se nam je zgodila tragedija, ki je še ni bilo v skoraj 70-letni zgodovini Melamina,« je svoj govor na izredni občinski seji začel g. Srečko Štefanič, direktor podjetja Melamin.

»Vsi se sprašujete, kako to … Melamin vendar, paradni konj Kočevja, opremljen z vso »best available technology« z izurjenimi ljudmi … povem vam lahko, kako so stvari potekale,« še vedno vidno pretresen nadaljuje Štefanič.

»Povem vam lahko, kako so stvari potekale …«

Kot pravi Štefanič, je bila naročena surovina diatilentriamin, v cisterni je s tovornjakom prišla na vhod k vratarju s predhodno poslanimi pravilnimi dokumenti, šofer pa je kamion odpeljal na mesto, kjer se črpa epiklorhidrin. Ti dve surovini nista združljivi, zato imamo v Melaminu posebne postopke, da se ti surovini nikoli ne pripeljeta k nam na isti dan. »Te surovine vedno sprejme usposobljen in treniran skladiščni delavec in res ne vem, kaj se je tistega dne zgodilo, ampak od nekod je prišla informacija, da gre za epiklorhidrin.« Zato sta oba – delavec in šofer to surovino črpala na napačno mesto in prišlo je do eksplozije. »Lahko bi bilo bistveno hujše, če ne bi pretekla leta izvajali vaje s prav takšnimi scenariji in tu se moram posebej zahvaliti gasilcem in civilni zaščiti, ki je odreagirala po teh scenarijih in še to srečo smo imeli, da je bila v bližini vojska s tem famoznim dronom s termo senzorjem, ki je dejansko omogočila to dvourno akcijo gašenja požara.«

Več kot dve uri trajajoča izredna seja občinskega sveta je postregla z odgovori na marsikateri »zakaj, kako in kdaj«.

Podjetje Melamin je takoj odprlo račun pri zavarovalnici Sava, kamor vsi tisti, ki ste v nesreči zadobili materialno škodo, to prijavite in si s tem zagotovite povračilo škode. »Žal pa ne moremo vrniti mrtvih. A vem in prepričan sem, da bi se tudi oni strinjali, da njihovi sodelavci še imajo delovna mesta tukaj, za katere smo se borili desetletja in dajejo kruh kar nekaj družinam. Zato čutim dolžnost, da naredimo vse, da spet vzpostavimo tovarno v normalno stanje, bližje popolnosti, tako da tudi ta človeški faktor ne bo demantiral vse ukrepe, ki smo jih uvajali pa na koncu niso uspeli preprečiti tega dogodka,« v prihodnost zre Štefanič, ki pa se tudi zaveda, da je želja nekaterih umaknitev Melamina iz mesta.

Ampak, prestaviti tako podjetje na drugo lokacijo po besedah Štefaniča stane okoli 200 milijonov evrov. Prestavitev zgolj »najnevarnejšega« dela, kar predlagajo nekateri, pa prav tako ni mogoča, saj gre za podjetje, ki drugače, kot povezano v celoto, ne more delovati. »Vem, da boste svetniki sedaj imeli težke debate, vendar vas res prosim, da vzamete v obzir dolgo zgodovino Melamina, v kateri takih dogodkov ni bilo in nam zagotovite še eno priložnost, da dokažemo, da se da narediti še boljše podjetje in, da nikoli več ne pride do takšnih dogodkov,« zbranim na srce polaga direktor podjetja. »Naši delavci vam pošiljajo sporočilo, da bi radi v Melaminu delali naprej in me bodrijo z besedami »Srečko, ne odstopi, radi bi delali naprej, tukaj smo pustili svojo kri, znoj in znanje, prepričaj svetnike, da še enkrat potrpijo in z razumevanjem pristopijo v nadaljnje dogovore,« jaz pa sem jim obljubil, da bom storil vse, kar je v moji moči, da bom to dosegel kolektivno vzajemno podporo opiše Štefanič.

Materialna škoda znaša 36 milijonov evrov

Takoj po nesreči so Melamin obiskali različni ministri, prvi, ki je priletel s helikopterjem, je bil minister za obrambo, g. Matej Tonin, ki je obiskal tudi kraj dogodka in videno ga je zelo pretreslo. Naslednji dan je kraj nesreče obiskal tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek z že pripravljenim programom pomoči v treh fazah – prva je oddaja vloge za pomoč v velikih nesrečah v evropski skupnosti, ki lahko pokrije 100 % škode (od katere se seveda odšteje škoda, pridobljena s strani zavarovalnice), ta pa je trenutno ocenjena na 36 milijonov evrov.

Opustošenje, ki ga je Melamin v svoji skoraj 70-letni zgodovini doživel prvič. Pa tudi zadnjič?

Do 2023 bi lahko delovalo okoli 60 % podjetja

Po besedah Srečka Štefaniča celotno podjetje ne bo delovalo še približno leto, v pol leta pa bi lahko delovalo okoli 60 % podjetja.

Kot še pove, so največji problem dobavni roki, ki so dolgi tudi do enega leta. Melamin se zato v tem segmentu zanaša na poslovne partnerje, ki bodo pomagali s svojimi rezervami.

Kaj pa plače?
Plače so bile v popolnosti izplačane že dan po nesreči, tako, kot bi morale biti v vsakem primeru. Tudi vnaprej je sklep nadzornega sveta podjetja, da delavci naslednjih šest mesecev dobivajo polno plačo.

Igor Mihelič: »V Melaminu smo se možnosti za takšno nesrečo zavedali.«

Spregovoril je tudi Igor Mihelič, skrbnik za naložbe in tehnologije v podjetju Melamin. »V Melaminu smo se možnosti za takšno nesrečo zavedali, to ni bil nepričakovan scenarij. Ko imaš tovrstne kemikalije na eni lokaciji, imajo med seboj seveda nekompatibilnosti, zato smo temu posvečali posebno pozornost. Tukaj so bili ukrepi tehnično izredno dodelani in neverjetna kombinacija človeških napak je žal pripeljala do nesreče. Seveda, za vse scenarije velikih nesreč v Melaminu mora biti podjetje ustrezno pripravljeno, narejeni morajo biti ustrezni načrti in izračunane vplivne cone za te nesreče. Na srečo je epiklorhidrin pravzaprav v parih sekundah v celoti zgorel, tako da s tem smo se izognili vsaj še enemu problemu – širjenju nevarnih strupenih hlapov v okolje.«

Na srečo je eksplozija rezervoarja naredila – zaradi mehanskega udara – seveda veliko škodo na pripadajoči opremi, sama eksplozija pa se ni prenesla nikamor drugam. Vsi sistemi protidetonacijske zaščite, ki so vgrajeni na takšne rezervoarje in na takšno tehnologijo so odreagirali in preprečili, da bi v tisti sekundi, ko se je eksplozija zgodila, prišlo do domino eksplozij naprej, še pove Mihelič, kar pomeni, da – razen eksplodiranega rezervoarja in rezervoarja poleg, ki se je prevrnil in je bil prazen – so vsi ostali mehansko pač poškodovani, vse nevarne snovi pa so ostale v teh rezervoarjih in ne puščajo oziroma ne prehajajo v zrak.

2 tedna po nesreči: NIJZ odsvetuje uporabo pitne vode iz določenih vodovodnih sistemov

Na dan nesreče je ELME meril tukajšnji zrak, edini parameter, ki je bil takrat povečan, je bila koncentracija prašnih PM10 delcev, kar je logično (črn dim), drugih nevarnih snovi pa v zraku ni bilo, kar dokazuje, da so res ostale kemikalije varno v rezervoarjih. Vzorce vode je na dan intervencije vzel tudi ARSO, vse koncentracije so bile nižje od mejnih vrednosti.

Dober teden kasneje pa Hydrovod obvesti porabnike pitne vode vodovodnih sistemov Bilpa, Vrh – Krkovo, Spodnji Log, Brezovica – Vimolj, Laze pri Predgradu, Knežja Lipa, Predgrad – Dol, Koprivnik, Kostel – Kaptol – Delač in Žaga, da vode ne smejo uporabljati za uživanje, pripravo hrane in osebno higieno.

Kljub temu, da analize vode na dan nesreče, 12. maja 2022, niso pokazale odstopanj oziroma presežka epiklorhidrina v reki Rinži od mejnih vrednosti, je ARSO nekaj dni kasneje ponovno naročil vzorčenje, predlagal, da spiranje opreme in površin, ki so bile prizadete v požaru, opravijo tako, da iztok uporabljene vode v vodotoke ni možen ter podjetju Hydrovod naročil opravljanje analize pitne vode. Rezultati so bili znani v torek, 31. maja in izkazalo se je, da so vsi parametri v mejnih vrednostih, zato je voda varna za normalno uporabo. A NIJZ priporočila o neuporabi še ni umaknil.

Zaupanje ljudi bo potrebno pridobiti nazaj

Vesna Lisac iz Socialnih demokratov je poudarila, da je ta tragična nesreča tudi pokazala, kaj nam manjka, česa nimamo, pa bi kot mesto, v katerem domuje tudi kemična tovarna, potrebovali. »Mogoče nabava drona, ki prepoznava toplotno sevanje, pa prikolico za masovne nesreče oziroma oskrbo v primeru masovnih nesreč, dobro pa bi bilo imeti tudi protokol v vrtcih, šolah in za krajane, ki živijo blizu Melamina. Ljudje namreč niso vedeli, kako ravnati,« pojasni. »V vseh podjetjih lahko pride do nesreče, namreč, razmerje med ravnati prav in ravnati narobe je točno 50 % : 50 %. A razlika je v tem, da ostala podjetja ne ogrožajo v taki meri ostalih,« je jasna Vesna Lisac, ki zaključi s tem, da naj pristojni z nekim novim pristopom poskrbijo za to, da se bomo ljudje v mestu počutili varne.

S podobno dilemo oziroma vprašanjem se je na direktorja Melamina obrnil tudi občinski svetnik Luka Bubnjić. Kaj lahko naredimo oziroma kako se bo ljudem razložilo in zagotovilo, da se lahko v bodoče počutijo bolj varne?

Direktor Melamina pravi, da se s partnerji že pogovarjajo, da si bodo ogledali najnovejše možne rešitve, da se ta verjetnost za nastanek takih dogodkov maksimalno zmanjša. Mihelič doda, da so se takoj po odločitvi, da se Melamin sanira, vprašali, na kak način tovarno sanirati, saj stvari takšne, kot so bile, očitno niso bile dovolj dobre. »Ko bo sanacija narejena, bodo stvari bistveno drugačne, izboljšane. Naša odgovornost je, da iz teh nesreč potegnemo kar največ – to so znanje in izkušnje za preprečevanje takih nesreč v prihodnje. Tu dajem svojo besedo: to, kar se bo obnovilo, bo narejeno bistveno boljše, kot je bilo in – čeprav morda danes še nihče ne ve, kaj lahko še izboljšamo – vemo, da so vedno rezerve, ki jih bomo našli in za to poskrbeli.«

»Javnost mora biti bolje obveščena«

Boštjan Mihelič, občinski svetnik pa izpostavi problematiko (ne)obveščanja javnosti o tem, s kakšnimi substancami imamo opravka, kakšne so potencialne nevarnosti in podobno, sploh glede na to, da gre za kemično dejavnost z višjo oceno tveganja. »Ta dejavnik ozaveščanja javnosti bomo morali zelo izboljšati, saj bo na podlagi tega, kar se je zgodilo, javnost bila vedno v neki skrbi za to, ko se bo ta dejavnost na novo vzpostavlja. Vedno bo obstajal strah, da se ta nesreča ponovi, zato je definitivno pomembno boljše obveščanje in osveščanje javnosti o dejavnosti Melamina,« pove Boštjan Mihelič.

»Kot gospodarstvenik absolutno podpiram dejavnosti, konec koncev, zaradi tega smo tukaj. Nedvomno obstajajo rešitve za te stvari in podjetje, ki je tako perspektivno, bo rešitve tudi poiskalo in ves ta dvom, ki se je naselil v ljudeh – tudi v zaposlenih – z leti izzvenel,« je optimističen Mihelič.

  • Delavci Melamina so se v veliki večini odločili pomagati s čiščenjem, pospravljanjem in drugimi deli za odpravljanje posledic nesreče, ki jih lahko opravljajo.
  • V torek, 17. maja so uspeli izprazniti diatilentriamin, ki je na avtocisterni, saj je kljub požaru in eksploziji ta surovina v cisterni še ostala in tako je bila to prva nevarna snov, ki je bila odstranjena, v naslednjih dneh pa so umaknili tudi vse druge nevarne snovi z lokacije podjetja.
  • Ker je Melamin zaradi intervencije ostal brez zaščitne ograje, so se že v prvi noči nepridipravi skušali pretihotapiti na lokacijo, kar pa so policisti, ki so ponoči varovali kraj, preprečili.

Komisija za spremljanje aktivnosti podjetja Melamin že v popolni sestavi

S 100-odstotno podporo glasov je bil na izredni seji sprejet tudi sklep o imenovanju posebne 10-članske komisije za spremljanje aktivnosti podjetja Melamin v zvezi s sanacijo podjetja. V začetku junija je bila komisija popolno sestavljena in je že začela z delom. Sestavljajo jo Tina Kotnik in Luka Bubnjič (kot predstavnika občinskega sveta), Lili Štefanič in Jasmina Obrstar (kot predstavnici občinske uprave), Igor Mihelič in Peter Maležič (kot predstavnika Melamina), trije predstavniki širše javnosti pa so Rudolf Baloh, Melita Madžar in Petra Šolar. Za predsednika komisije je bil imenovan poveljnik štaba Civilne zaščite Občine Kočevje, Antun Gašparac.

Po besedah župana bo komisija o sanaciji redno poročala občinskemu svetu in javnosti. Pri tem ji je Melamin dolžan omogočiti vpogled v vso razpoložljivo dokumentacijo, ki jo bo potrebovala pri svojem delu. Njena naloga bo tudi proučiti možnosti umestitve podjetja na drugo lokacijo, zlasti takrat, ko to širi programe, ki se nanašajo na delo z občutljivimi substancami.

Župan je – skupaj z vsemi prisotnimi – za zaključek izredne seje sprejel tudi sklep o zaprosilu podjetij za solidarnost, in sicer na način, da ta ne vložijo zahtevka za refundacijo izpada plač prostovoljnih gasilcev, ki so bili vključeni v intervencijo.

N.Š.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki