Simpatična Ribničanka z lepim iskrivim nasmehom – to je le nekaj karakteristik, ki neizpodbitno pritičejo Maji Čolić. 23-letna študentka je pustila največji pečat na izboru za Miss Slovenije in prav tako ni ostala neopažena na izboru za Miss Sveta. A slednjega se drži smola – korona smola. Maja je konec novembra potovala v Portoriko, kjer naj bi potekal finalni izbor za najlepšo na svetu. No, zadnji dan po mesec dni dolgem bivanju v tej karibski državi, pa so zaradi epidemioloških razmer finalno prireditev odpovedali. Ta bo 16. marca zopet potekala v Portoriku, na finalni dogodek pa se je uvrstilo le 40 finalistk, med katerimi Maje žal ni. Kljub vsemu je hvaležna za edinstveno izkušnjo.
V pogovoru, ki je v duhu časa potekal preko spleta, pa razkriva kako so potekali dnevi najlepših zemljank, kdo izstopa in katera predstavnica je zmagovalka v njenih očeh.
Po mesecu dni si doma, kako se je bilo iz vročih Karibov vrniti v hladno Slovenijo?
Doma je najlepše, drugače je bila pa celotna izkušnja s Portorikom za ponovit. Ampak sem komaj čakala, da se vrnem domov, kljub temu, da je tam toplo in čisto druga atmosfera. Glede na to, da je bil takrat božično-novoletni čas, mi je bilo res smešno biti tam, kjer je božično drevo med palmami. Manjkalo mi je malo snega, da je res prava praznična atmosfera. Lepo se je bilo vrniti nazaj, če že ne zaradi drugega, zaradi družine, ker sem jih pogrešala.
Če na hitro preletiva mesec dni, kako so potekali vaši dnevi? Predvidevam, da časa za počitek ni bilo…
Vsak dan je bil zapolnjen z obveznostmi, prostega časa praktično ni bilo. Enkrat, mogoče dvakrat smo šle na bazen in plažo in imele malce prostega časa. Drugače smo se pa zbujale zelo zgodaj. Obveznosti so se začenjale najkasneje ob sedmih, osmih zjutraj ali celo prej. Dan je potekal tako, da sem se zbujala skoraj ob štirih, petih zjutraj, zato, da sem se uredila. Ker tam moraš biti urejen do potankosti. Frizura, make-up… Zjutraj sem si vzela še vsaj pol ure za družbena omrežja in vsebino na njih. Naredila sem objave za dan nazaj, čez dan smo imele obveznosti in zvečer, ko sem prišla v sobo ni bilo smiselno, da objavljam vsebino zaradi časovne razlike. Nato je sledil zajtrk in različne dejavnosti. Veliko časa smo se pripravljali na finalno prireditev in smo imeli plesne generalke, ker sama finalna prireditev ni samo izbor za Miss ampak je v bistvu pevsko-plesni spektakel. V ta spektakel smo bile vključene kot plesalke. Skozi dneve smo imele razdeljene različne izzive, teh je bilo pet. » Head to head«, »talent show«, »multi media challenge«, športni izziv in top model. Šle smo tudi na voden ogled Portorika. Vsak dan se je čez cel dan dogajalo, v hotel smo se vrnile zvečer. Večerjo smo imele okrog sedmih, osmih zvečer, nato spanje in zjutraj ponovno od začetka. Zaspale smo v sekundi, vseskozi smo bile v akciji, ni bilo prostega časa.
Če sva že pri spanju, s kom si bila v sobi, si sostanovalko izbrala sama?
Sobo sem si delila s Slovakinjo, kdo bo s kom bival, odločijo organizatorji. Ne vem čisto točno po kakšnem ključu. Nekatere kombinacije so bile malce nelogične, vem samo, da si predstavnice Slovenije in Slovaške sobe delijo že nekaj let.
Sta se predstavnico Slovaške tudi drugače razumeli oziroma s kom si se najbolj ujela?
Presenečena sem bila, da sem sploh ustvarila takšne vezi. Mislila sem, da bo vse bolj nepristno, le na videz prijateljsko, vendar sem se z nekaj dekleti res globlje povezala in smo še vedno v stikih in vem, da se bomo v prihodnosti gotovo dobile tudi privatno. Z Miss Slovaške sem se ujela, ker je dobra punca, po drugi strani sva pa največ časa preživeli skupaj. Enako, če ne še bolj sem se ujela tudi z ostalimi. Z nekaterimi smo res ustvarile en prijateljski krog in so res super.
Z dekleti si preživela kar nekaj časa, ustvarila si si nek vtis, kdo je tvoja favoritka? Kdo izstopa v tej množici najlepših žensk sveta?
Jaz ne gledam na to samo iz fizičnega vidika, razmišljala sem, katero si jaz predstavljam, da bi dejansko bila Miss Sveta. Izpostavila bi Miss Filipinov. Ona je nekako moja favoritka, oziroma jaz si mislim, da si ona nekako zasluži zmago in da bi tudi bila primerna predstavnica. Je takšna prijetna, topla oseba, preprosta, nič se ne izpostavlja preveč – za razliko od nekaterih deklet. Iskrena je, ne deluje zlagana in seveda je tudi zelo lepa.
Kot si že omenila, znotraj tekmovanja potekajo tudi manjša tekmovanja, izzivi in znotraj teh izzivov nisi ostala neopažena…
Maja je bila 12 let mažoretka, na predstavitvi talentov je pokazala svoje znanje.
Ja, sem kar ponosna nase. Imeli smo »talent show« in sem prišla v polfinale, med top 27 in sem bila zelo vesela. Sem mažoretka, trenirala sem 12 let in bila tudi trenerka. Sicer sem nehala trenirati, vendar, ko sem razmišljala, s katerim talentom se bom predstavila, je bilo logično – mažoretka sem. To sem od vedno bila, to znam. Sestavila sem eno točko in jo predstavila, sodnikom je bila všeč. Imeli smo top 27, potem so razglasili prve tri, med katere se sicer nisem uvrstila. Vendar na začetku izbora za talent nas je bilo ogromno in organizatorji so izpostavili, da je bila letos največja udeležba na »talent showu«.
Uvrstila sem se tudi v športno ekipo. Pri športnem izzivu smo imele en test, najboljših šest je nato sestavilo športno ekipo, in med njih sem se uvrstila tudi jaz. »Head to head«izziv pa je kot nekakšen intervju oziroma pogovor, kjer smo se predstavile širši javnosti. Tukaj sem dobila dve vprašanji iz strani ekipe. Z odgovorom smo bili zadovoljni vsi. Če potegnem črto je bilo kar »OK«, od sebe sem dala svoj maksimum.
Je svet lepotnih tekmovanj takšen, kot si si ga predstavljala še preden si postala miss?
Opazila sem razliko na svetovnem izboru. Kakšen je svet lepote pri nas in kakšen je na svetovni ravni – tukaj se vidi razlika. V Sloveniji nisem doživela nekega šoka, bilo je tako, kot sem si predstavljala. Potem sem pa videla, kakšno težo ima dejansko to tekmovanje v svetu, v večjih državah. V bistvu tam se punce za to pripravljajo od majhnega, imajo šole. Način, kako se one urejajo, kaj vse imajo s seboj… Jaz sem mislila, da sem pripravljena, potem sem pa videla njih, pa sem bila »Wow«. Bilo je res presenečenje.
Verjetno kakšne države Latinske Amerike?
Ja, predvsem latinska Amerika, Indija… Dekleta so prišla z desetimi kovčki… Za ličenje imajo verjetno posebne tečaje. Znajo se uredit. Pri nas je kdaj tako: “Joj, ne znam si skodrat las, ne znam si prilepit umetnih trepalnic.” Ta dekleta se znajo urediti od glave do pet, kot, da je prišla od frizerja, pedikerja, umetnika ličenja… jaz sem samo gledala. Znajo se pripravit, dajo veliko na to, se mi zdi, da jih tudi podučijo o vsem. Ker je tam pač teža lepotnega tekmovanja in biti Miss države dejansko čisto drugačna, kot pri nas.
Se je že kaj ugibalo, kdo bi lahko zmagal na tekmovanju?
Vidi se, kakšno težo da država izboru. Zato se mi tudi zdi, da se države, ki zmagujejo, ponavljajo. In tudi letos sem videla, da so določene favoritke. Ko so kakšni posebni dogodki, gredo pogosto iste predstavnice. Jih izpostavljajo in se čuti zapostavljenost manjših držav ali pa kakšnih evropskih držav, tako da ta razlika se vidi in so favoritke. Katera točno bi zmagala? To pa ne vem, tudi mene zanima (smeh).
Ko sem bila tam in, ko sem razmišljala, ali želim biti Miss Sveta, je to v bistvu težko. To je velika odgovornost, že ko sem zmagala na Miss Slovenije je to velika odgovornost in delam stvari, ki jih drugače ne bi. Biti Miss Sveta… a bi bila? Ne vem… če bi dejansko prišlo do tega verjamem, da se ne bi ustrašila. Bi šla, pa bo, kar bo. Tam so punce precej bolj pripravljene za to in one za to gorijo. Ne bom rekla, da si tega ne želim, tam sem bila in imela sem dejansko možnost kot vsaka druga, če bi dejansko prišlo do tega bi bil po mojem mnenju kar šok (smeh).
Kaj ti bo za večno ostalo v spominu, česa se najraje spomniš?
Težko bi izpostavila samo eno stvar, ker je celotna izkušnja res unikatna. To moraš doživeti. Ko opisujem, kako sem se imela, je to kar težko opisati. Bil je čisto drug svet, že kar se lokacije tiče, pa dekleta in dejavnosti… Vsak dan se je zgodilo nekaj posebnega. Moram pa povedati, da me je najbolj pozitivno presenetilo to – oziroma tega sem najbolj vesela – da smo z dekleti stkale takšne vezi in zgradile odnos, ki ga nisem pričakovala. Sploh, ko prihajaš iz takšne majhne države, se lahko hitro počutiš nesprejetega. Sploh, ker so razlike med nami res velike. Ampak ta odnos s puncami… po enemu mesecu se je bilo res težko posloviti, živele smo skupaj, marsikaj skupaj doživele, dobro in slabo – v relativno kratkem času. Hvaležna sem, da so se rodila takšna prijateljstva, ki jih bom imela za življenje.
Ste imele tekom tekmovanja občutek, da morda finalno tekmovanje ne bo izpeljano? Kakšen šok je bil, ko so vam sporočili, da finala ne bo?
Tri tedne je bil mir. Ni bilo korone, bile smo zdrave. Vse je potekalo čisto normalno. Ok, bile so maske, z javnostjo, ki ni bila v našem mehurčku smo morale držati distanco in ni bilo druženja. V bistvu ne, nihče ni pričakoval, da finalne prireditve ne bo, nato so se zadnji teden začele okužbe. Med dekleti in med ekipo. In potem smo se začele spraševati, kaj se bo zgodilo? Priprave so potekale normalno, razen dekleta, ki so bile v izolaciji, niso bile z nami. Zadnji dan pred finalom smo imeli celodnevno generalko v areni, kjer naj bi finalna prireditev potekala. Vadile smo skozi cel dan, pripravljali stvari, nato je bilo popoldne zopet nekaj deklet pozitivnih. In so odšle v izolacijo. Nato so nas zbrali skupaj in sporočili, da je situacija čedalje slabša. In prišli smo do zaključka, ali bomo naredili šov tisti dan in vse posneli, predvajal pa naj bi se na dan finala, ali pač šova ne bo, ker nam upravna enota tega ne dovoli izvajati. To je bil velik šok za nas, en dan pred finalom, da naj se odvije finalna prireditev. Rekle smo si: »Dajmo stisnit, ni druge opcije.« Da imamo vsaj nekaj od tega, če ne na dan finala ne bo nič. In res, začele smo se pripravljat, snemat, čez nekaj ur so nas zopet zbrali in sporočili, da finale vseeno bo. Da ga bomo izpeljali… Naslednje jutro, nad dan finala, so se odločili, da finala ne bo in to je bila nato dokončna odločitev. Do zadnjega niti pomislili nismo, da finala ne bo, ni bilo razloga. Razen seveda dan pred finalom… In bil je šok.
Kaj se ti je takrat rojilo po glavi? Kako si doživljala trenutek?
Rekli so nam, da finala ne bo, da je zdravje na prvem mestu. Mislim, niti ni imelo smisla, da se finale izpelje, ker je bilo res veliko punc okuženih in tudi ekipa. S tem, da je bila tudi aktualna Miss Sveta, ki bi morala bi morala predati krono, okužena. Spraševali smo se, kaj dejansko lahko naredimo? In večini so se vlile solze – tudi meni. Malo se ti »fržmaga«… en mesec si tukaj, delaš za finalno prireditev, ki bi res bila dober spektakel, veseliš se, zdržiš cel mesec in zadnji dan je, to je to – lahko greste domov. Res je bil šok, nihče ni pričakoval tega. Potem smo se malo pomirili. Sama sem prišla do zaključka, da je zdravje na prvem mestu. Kot drugo pa, kaj je ta en dan v primerjavi s celim mesecem, dejansko mi je ta cel mesec dal veliko, da na koncu ta en dan – ali je ali ga ni. Ja, sem si želela finala. Ni pa, da so mi vzeli vse, veliko sem dobila. Pomirile smo se in v bistvu smo imele tisti zadnji dan prost dan in je odlično izpadel. Prvič smo dejansko imele možnost biti proste, se družit in uživati v sproščenosti.
Po nekaj tednih ugibanja so organizatorji sporočili, kako se bo odvijala finalna prireditev, te je odločitev presenetila?
Svetovna organizacija je sprejela odločitev, da se v Portoriko vrača samo 40 finalistk. Teh top 40 je sestavljen iz deklet, ki so bile zmagovalke izzivov in so bile že znane, ko smo bile tam. Preostalih 25 pa se vrača na podlagi odločitve žirije. Na žalost nisem med top 40, tako da se marca ne vračam nazaj. Iskreno, pričakovala sem nekaj takega, ker je bilo prelepo, da bi bilo res, da bi se vse vrnile nazaj. Čeprav menim, da je vsaka izmed nas tiho upala, da bo to tako. Najbolj mi je hudo za finalno prireditev, ne vem, če bo realizirana v takšnem konceptu, kot je bila prvotno planirana. Najbolj hudo mi je zaradi deklet, ker se ne bomo zopet dobile na istem mestu. Ampak je kar je, takšna je bila odločitev in tako je moralo biti.
Korona ti je zagodla že pri samem izboru za Miss Slovenije…
(smeh) Pri meni je vse posebno. Ko sem bila v projektu kot kandidatka, je bila ravno korona. Sezona se nam je podaljšala, ker bi moralo biti finale septembra 2020, pa je bil ravno jeseni » lockdown« in smo podaljšali, je bilo rečeno, da bo finale marca 2021. No, na koncu je bilo junija 2021. Sezona je trajala leto in pol, morala bi samo eno leto, zato imam tudi naziv Miss Slovenije 2020/2021.
Je volja kdaj popustila?
Imela sem krizo. V projekt sem prišla čisto spontano in se zavežeš za eno leto. In je obveznost, nisi zgolj v projektu in dvigneš roke v zrak. Ker sem dosledna in, če grem v nekaj, grem notri na 110 odstotkov ali pa pač ne grem in sem si mislila, da bo vse to trajalo eno leto. Eno leto je minilo in ni bilo finala in potem samo ugibanje ali bo ali ne bo. Sama korona situacija je vse premešala, nismo vedeli kaj bo, pa en »lockdown«, pa drugi »lockdown« in je bila že cela atmosfera grozna. Potem še finale, vmes sem zgubila motivacijo, zaradi tega, ker veliko dejavnosti nismo izpeljali, ker smo bile pač doma. Bilo je popolno zaprtje, nismo se smeli družit, ni bilo dogodkov. Malo sem izgubila občutek, da nekam pripadam, da nekaj sem. In sem razmišljala, da bi zapustila projekt. Potem sem predelala stvari in si mislila, da če sem prišla tako daleč, zdrži. No, in sem vesela, da sem ostala.
Kakšno je poslanstvo Miss, poleg biti lepa in si prizadevati za mir na svetu?
Že odkar sem zmagala bi rada to miselnost razširila, da Miss Slovenije že dolgo ni samo lepotno tekmovanje, točno zaradi tega sem šla v ta projekt, zaradi tega sem se tako poistovetila s to zgodbo. Ker je projekt Miss Slovenije, odkar ga je prevzela Jelka Verk, zasnovan tako, da imamo poslovne partnerje. Ne gre za sponzorje ampak res poslovne partnerje. V sodelovanju z njimi organiziramo za kandidatke različna izobraževanja. Dekleta imajo možnost skozi projekt se z njihovo pomočjo razvijat osebnostno in poslovno. Partnerji so iz področja digitalnega marketinga, kozmetike, intimne nege… iz življenjskih področji, ki ti pridejo prav. Ne samo za lepoto ampak tudi v življenju in osebnostnem razvoju. To je največji smisel – da imajo dekleta veliko več od tega, kakor samo biti lepa, biti manekenke na modnih brveh in slikanja. To je veliko več, kot lenta in krona. Projekt ti lahko veliko da, če si učljiva, če si želiš znanja. Sama sem skozi projekt spoznala toliko enih ljudi in imela možnost biti na nekih dogodkih, kar prej nisem mogla. Študiram ekonomijo in se mi zdi, da bom tudi delala na tem področju in tu sem se ogromno naučila. Del tega projekta so izobraženi, razgledani ljudje, to je največji smisel Miss Slovenije, nato šele pride ta zunanja lepota. Tudi sama pravim, da je lepota zame relativna, vsak je po svoje lep, enemu je to všeč, drugemu je drugo. Ne moremo biti vsi vsem všeč. Če pa delaš na sebi, potem lahko tudi zasiješ.
Kako so na udeležbo na lepotnem tekmovanju gledali domači?
Iz strani družine imam veliko podporo, vedno sem jo imela in vem, da jo bom imela vedno. Veliko se pogovarjamo in tudi, ko je prišlo do tega momenta, da sem dobila to ponudbo in začela razmišljati o tem, smo se pogovorili. Vedno jih vprašam za mnenje, če sem v dilemi, mi pa vedno dajo odprte roke in so tako: »Glej Maja, karkoli se boš odločila, te bomo podprli.« Najbolj je bil skeptičen oči. Ker sem kar aktiven in dejaven otrok, na milijon koncih me je dovolj. In on je bil tako: »Pa kaj ti je še tega treba, že tako nimaš časa, kje boš pa še to…« Ampak potem so me podpirali. Proti koncu, ko sem imela obdobje, ko bi najraje nehala, so me bodrili. Ko sem pa zmagala so bili pa veseli in ponosni, tako, da je na koncu vse dobilo svoj smisel. Podpirali so me vseskozi.
A pri sebi čutiš, da si se morda kaj spremenila?
Nisem se, če sem se, sem se samo na boljše, v smislu svojega osebnostnega razvoja, kaj sem vse naredila in kakšna znanja sem osvojila in pametno uporabila. Da sem se spremenila v smislu vzvišenosti, nedostopnosti, pa ne. Nisem taka, nimam se za slavno osebo. Ja… sem dobila malo več na prepoznavnosti. Ampak mislim, da vsak, ki me pozna, lahko reče, da sem čisto ista. Sem na tleh in realna. Sem pa ponosna na vse, kar sem dosegla in nisem skromna. V negativnem smislu se nisem spremenila, vsak, ki me pozna lahko to potrdi. Tisti, ki pa me ne poznajo, ki kaj drugega rečejo, pišejo… se me iskreno ne dotakne, ker ne moreš obsojat človeka, če ga ne poznaš.
Glede na to, da prihajaš iz majhnega kraja, kakšne so bile reakcije okolice?
Ribnica je tako majhna, da se že tako ali tako vsi poznamo. Če greš skozi Ribnico pozdraviš vsakogar. Se mi pa zdi, da ravno zato, ker je majhna, je tudi dosti zavisti in nevoščljivosti, tukaj vidim nekaj slabosti. Sicer se direktno nisem srečala z ničemer negativnim, ravno nasprotno. Kakšne majhne punčke so dejansko prišle do mene in so se želele slikati. Iskreno… ljudje, ki jih poznam so bili zelo veseli, kakšni drugi – saj pravim, nisem se direktno srečala s kakšnimi negativnimi opazkami. Kakšne velike spremembe nisem opazila, razen morda me kdo dejansko prepozna in me malo bolj pogleda (smeh). Še vedno sem jaz, vse je ok. (smeh)
m.l.