V Sloveniji se je lani po začasnih podatkih statističnega urada rodilo 16.800 otrok, kar je pet odstotkov manj kot predlani in najmanj od začetka beleženja podatkov leta 1922. Število umrlih se je zmanjšalo za pet odstotkov na 21.400. Naravni prirast, ki je neprekinjeno negativen od leta 2017, je bil lani prvič negativen vse mesece v letu.
Najpomembnejši razlog za zmanjšanje števila rojstev v zadnjem času je zmanjšanje števila žensk v rodni dobi, torej starih med 15 in 49 let. Njihovo število se je med letoma 2000 in 2022 zmanjšalo za 18 odstotkov, je na današnji novinarski konferenci povedal Martin Bajželj s Statističnega urada RS (Surs).
“Pred tem je imela vpliv tudi nižja stopnja rodnosti. Leta 1980 je bila zadnjič pri 2,1, kar je potrebno za naravno obnavljanje prebivalstva. Od leta 1980 do leta 2000 se je stopnja rodnosti znižala na 1,2, v zadnjih 20 letih pa se je znova nekoliko zvišala ter se giblje nekje med 1,5 in 1,6,” je pojasnil.
Delež žensk, ki niso rodile, se je v zadnjih 70 letih zmanjšal. Zmanjšal se je tudi delež žensk, ki so rodile najmanj štiri otroke; v zadnjih letih je manj kot petodstoten, pred približno 70 leti pa je bil 28-odstoten.
Kljub negativnemu naravnemu prirastu se število prebivalcev Slovenije zaradi pozitivnega selitvenega prirasta povečuje. 1. oktobra lani je imela Slovenija približno 2,123 milijona prebivalcev oziroma 6000 več kot v začetku lanskega leta.
“S povečanim priseljevanjem v zadnjih letih se je povečal tudi delež tujih državljanov v Sloveniji, ki po zadnjih podatkih znaša 9,4 odstotka. Med moškimi je ta delež 12-odstoten, med ženskami pa 7-odstoten,” je povedal Bajželj.
Število tujih državljanov v Sloveniji se je od leta 2014 podvojilo, podobne trende pa zaznavajo tudi druge države EU. Delež tujih državljanov je največji med moškimi, starimi od 20 do 39 let, in sicer 20-odstoten. “Prav zaradi povečanega priseljevanja mladih delovno aktivnih moških iz tujine se je v drugi polovici leta 2019 prvič zgodilo, da smo imeli med prebivalci Slovenije več moških kot žensk in tudi danes je to še vedno precejšnja redkost,” je poudaril.
Tudi v Sloveniji se prebivalstvo po podatkih Sursa precej hitro stara. Mediana starosti za prebivalce EU je po najnovejših podatkih pri 44,4 leta, za prebivalce Slovenije pa 44,7 leta. V obeh primerih se je od leta 2001 zvišala za šest let.
Posledično se zmanjšuje delež mladoletnih oseb, ki je trenutno tako v Sloveniji kot celotni EU 18-odstoten. Delež prebivalcev, starih najmanj 65 let, se medtem povečuje; po najnovejših podatkih jih je 21 odstotkov. “Število prebivalcev v Sloveniji naj bi naraščalo nekje do leta 2026, potem pa naj bi postopoma začelo upadati,” je dodal Bajželj.
Koeficient starostne odvisnosti starih, ki pove, koliko starejših prebivalcev je odvisnih od stotih delovno sposobnih prebivalcev, je trenutno pri 34, do leta 2100 pa naj bi dosegel 59.
STA.