Mesec oktober velja za mesec varčevanja! V oktobru se ljudje pogosto spomnijo, da je potrebno del prisluženega denarja tudi prihraniti! Po 31. oktobru, ki velja za svetovni dan varčevanja, pa na varčevanje pogosto pozabijo.
Svetovni dan varčevanja so razglasili leta 1924 na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu, kjer se je zbralo 354 predstavnikov iz 27 držav. Namen svetovnega dne varčevanja je bil ozaveščati ljudi o varnejšem in donosnejšem varčevanju denarja v banki in ne doma pod žimnico ali v nogavici.
V Jugoslaviji smo svetovni dan varčevanja praznovali od leta 1925, pravi bančni praznik pa je postal po drugi svetovni vojni. V Sloveniji sta bila dan in kasneje mesec varčevanja zaznamovana s promocijo varčevalne kulture. Banke, združene ali posamezno, so izdajale plakate in drugo promocijsko gradivo. Ti so s podobo in slogani spodbujali k varčevanju in s tem k uporabi bančnih storitev. V 50-tih letih je bil pogost naslednji slogan: Varčevanje je vir blagostanja. Plakati in letaki so spodbujali k varčevanju denarja na banki, ki je pomenilo varno hranjenje denarja in je prineslo obresti, preudarno varčevanje pa je izboljšalo življenjski standard. Zbran denar je šel v obtok za kreditiranje gospodarstva, komunale, gradnjo stanovanj in za potrošniške kredite.
Če se vrnemo za hip v tako imenovane dobre stare čase, čeprav niso bili vedno dobri, saj smo včasih stali v vrsti za pralni prašek ali zobno pasto in se namesto s čokolado sladkali s sladkornimi tablicami. Morda smo se zaradi nekaterih posebnosti tistega časa naučili biti skromni in varčni. Varčevanja smo se takrat učili tudi v šoli. Skoraj vsaka šola je namreč imela svojo šolsko hranilnico. To je bil manjši prostor, v katerem so delo bančnikov opravljali starejši učenci, seveda pod nadzorom odraslih. Učenci smo imeli v šolski hranilnici odprt varčevalni račun in za polnjenje svojega računa smo bili tudi nagrajeni. Darilo je bil hranilnik v obliki pikapolonice ali druge ljubke živali, kemični svinčnik ali iz blaga narejeni mošnjički. Učenci smo radi prihajali v hranilnico in na svoje račune polagali svoj denar. Bil je poseben obred. Žal so šolske hranilnice nekoč, tako kot so se pojavile, tudi izginile. Priložnost za nadaljevanje varčevanja pa se je prenesla na lokalno banko, ki je za nas otroke, prav tako pripravila zanimive programe.
In v Ribnici je bilo nekoč na voljo več bank, ki so nudile svoje usluge otrokom in občanom, nekatere od teh so še ostale med nami. Se je pa način življenja in dela od takrat precej in korenito spremenil in danes skoraj ne potrebujemo osebnega obiska v bankah, saj vse storitve lahko opravimo preko spleta. Danes tako v Ribnici najdemo banko NLB – Novo ljubljansko banko, DBS – Deželno banko Slovenije, NKBM – Novo kreditno banko Maribor, izvajalec Pošta Ribnica, vse ostale banke pa nas vabijo preko spleta z domačega kavča. Nekoč pa so bile v Ribnici prisotne še banke: v domu JNA in kasneje na novi lokaciji poleg urarja je bila SKB banka, v blagovnici Mercator je bila M – banka, kasneje Banka Koper, v današnji glasbeni šoli je imela prostor Beograjska banka, v bolj oddaljenih časih je bila takrat ugledna Posojilnica Ribnica.
Danes je varčevanje prepuščeno vsakemu posamezniku in vsak se odloča za to po svojih zmožnostih in prepričanjih. Trg kapitala je močen, načini in oblike, ter produkti varčevanja so danes bistveno drugačni, zato so nam simboli in predmeti preteklega varčevanja zgolj v veselje in okras nam zbirateljem. Nekaj simbolov – hranilnikov preteklega otroškega varčevanja si oglejte v priloženih slikah iz moje osebne zbirke Nostalgija.
Peter Lesar