fbpx
E-UTRIP
Aktualno Kolumna

KOLUMNA: Dober glas seže v deveto vas

V zaprašenem kotu temne podstrešne sobice je »bučka« našla dedkov dnevnik. Previdno ga je vzela v roke, ker so listi v njem že nekontrolirano plesali svoj ples. Že prvi stavek v dnevniku je pritegni vso njeno pozornost. Začela je z zanimivim branjem…

Pisalo se je leto 2020, svet je ohromel ob obisku nevidnega gosta. Prišel je tiho in nepovabljeno. Na nikogar ni pozabil, do vseh je bil enako pozoren. Na zemljo se je v hipu prikradel strah. Strah pred neznanim. Nihče ga ni še prej srečal in prav nič niso vedeli o njem. Strici in tete iz najlepšega mesta na svetu so staknili glave. Skupaj s svojimi prijatelji iz celega sveta so ugotavljali, kaj ta nepovabljeni gost pravzaprav hoče od nič hudega slutečih zemljanov. Hitro so ugotovili, da ne gre za prijaznega gosta. Nasprotno, prišel je z namenom, da jim življenja obrne na glavo. Začel se je boj s časom, saj so vsi hoteli, da nepovabljenega gosta čim prej izženejo iz svojih domov. Ugotovili so, da bodo to najhitreje naredili s koktajlom, ki bo v telesih zemljanov povzročil odpor na gostitelja. In s tem bodo svojim kolegicam in kolegom v deželici na sončni strani Alp zagotovili nadaljnje brezskrbno življenje. A glej ga, zlomka, strici in tete iz najlepšega mesta na svetu so pozabili, da besede niso dovolj, da štejejo le dejanja.

»V strategiji jasno piše, da je potrebno pocepiti čim več ljudi, v čim krajšem možnem času. Vedeli smo, da cepljenje prej ali slej bo. In smo začeli razvijati v mesecu decembru aplikacijo, kjer bo možen vpis pacientov na enem mestu. In to je bil ključni moment, da smo polovili vse te ljudi, ki se na našem področju želijo cepiti«. (Primož Velikonja)

Tega pa so se še kako zavedali dekleta in fantje iz kraja na jugu deželice, na katerega so tete in strici že pred leti pozabili. Na obljubljeni koktajl, za katerega so zagotavljali, da ga bo za vse dovolj, so se začeli dekleta in fantje organizirano pripravljati. Ko so se njihovi kolegi v najlepšem mestu na svetu konec leta sproščali ob domači potici in v krogu svojih najdražjih, so dekleta in fantje na jugu deželice ̶ delali. Trdo so delali, ker so vedeli, da bodo le tako svojemu sočloveku omogočili, da se bo konec prihodnjega leta tudi on brezskrbno zopet lahko družil s svojimi najdražjimi. Seveda so ta njihov trud in požrtvovalnost kmalu opazili tudi strici in tete, a ga niso nagradili. Nasprotno, okarali so jih. Zaradi truda, ki so ga vložili in v rekordnem času s koktajlom oskrbeli večino soljudi, so jih obiskali kontrolorji, ki so iskali njihove napake. Seveda jih niso našli. Dekleta in fantje se niso vdali in so nadaljevali s svojim požrtvovalnim ̶ organiziranim delom. Ploskali pa so jim vsi ostali iz vseh koncev te lepe deželice. In tako so dekleta in fantje postali junaki svojega časa.

»Ključ je v pravočasnosti, proaktivnosti in dobri organizaciji«. (Primož Velikonja)

»Bučka« je obrnila še zadnji list v dedkovem dnevniku in globoko vdihnila. Ponosna je bila na svoje prednike, ki so v ključnih trenutkih samoiniciativno in požrtvovalno poskrbeli, da je človek ostal človeku ̶ človek.

S.K.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki