Slovenija je bogata z lesom, s katerim pa je treba ustrezno upravljati. Predvsem je ključno, da slovenska lesnopredelovalna industrija začne večinoma izvažati polizdelke in končne izdelke, ne pa hlodovine. Ta namreč nima tako visoke dodane vrednosti, je bilo slišati na današnjem posvetu o lesarstvu, kjer je bilo veliko govora tudi o kadrih.
Kot je od odprtju letošnjih Dnevov slovenskega lesarstva, ki jih danes in v četrtek v Laškem pripravljata Javna agencija Spirit Slovenija in ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, povedal gospodarski minister Matjaž Han, je les trajnosten in obnovljiv vir, za njegovo predelavo pa je treba veliko manj energije kot pri kakšni drugi surovini.
“Država je lani lesnopredelovalni industriji za dvig zmogljivosti za predelavo lesa namenila 35 milijonov evrov, skupno pa je bilo v ta namen lani namenjenih 85 milijonov evrov. Država je tudi pomagala na drugih področjih, kot je npr. področje kadrov,” je dejal. Ob tem je poudaril, da se vsaka naložba v gospodarstvo, šport in druge projekte večkrat povrne, in sicer prek vplačanih davkov, prispevkov, plač, itd.
Han je tudi ocenil, da lesnopredelovalna industrija v zadnjih letih, tudi zaradi večje vloge države, beleži dobre rezultate. Tako se je npr. izvoz v letu 2022 v primerjavi z letom poprej zvišal z 1,37 milijarde evrov na nekaj več kot poldrugo milijardo, panoga pa posluje dobičkonosno.
V. d. direktorja agencije Spirit Rok Capl je dejal, da agencija skupaj z direktoratom za lesarstvo že od leta 2013 izvaja številne aktivnosti za promocijo slovenskega lesa in lesenih izdelkov.
“Naš cilj je ustvariti pozitivno podobo lesa v splošni in strokovni javnosti ter povečati zavedanje o njegovih prednostih. Z našimi prizadevanji želimo opolnomočiti Slovence, da z nakupom izdelkov iz slovenskega lesa podpirajo domačo lesno verigo, slovenska lesarska podjetja in lesnopredelovalno panogo pa ozaveščati, da odgovorno ravnajo s tem našim naravnim bogastvom. V ta namen smo pred leti zagnali promocijsko kampanjo Uporabimo slovenski les, ki si prizadeva dvigniti ugled lesa ter spodbujati uporabo slovenskega lesa,” je dejal.
Ob tem je izpostavil, da agencija posveča pozornost tudi sodelovanju z vzgojno-izobraževalnimi institucijami. Mladim, predvsem bodočim dijakom in študentom, želimo približati les, prav tako pa jim želimo prikazati pestrost poklicev v lesarstvu, predvsem pa dvigniti ugled poklica lesarja, ki še vedno velja za deficitaren poklic, je dejal.
Na pomen izobraževanja mladih je opozorila tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal, ki je ocenila, da so poklici v lesarstvu poklici prihodnosti. Podjetja iz panoge v zadnjem času dobro poslujejo, kar se pozna tudi na rezultatih. V nekaj letih je panoga zvišala predelavo lesa z 1,5 milijona kubičnih metrov na 2,1 milijona kubičnih metrov, prihodki so se zvišali, porasel je tudi dobiček, predlani je dosegel 100 milijonov evrov.
Nahtigalova je opozorila tudi na izzive, s katerimi se letos sooča slovensko gospodarstvo. “Naročila se letos zmanjšujejo, in sicer v povprečju za med 10 in 20 odstotki, lesarska industrija pa pri tem ni izjema. Če bo prišlo do večjih težav, računamo tudi na pomoč države, predvsem pri vzpostavitvi ukrepa čakanja na delo, saj ne želimo izgubiti kadrov,” je poudarila.
Pomembnost malih podjetji
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je poudaril pomen malih podjetij, ki prevladujejo v lesnopredelovalni industriji. “Da je večina podjetij majhnih, ni ravno najboljše, saj to kaže, da številnim očitno ni uspel preskok, da bi se razširili,” je dejal in opozoril na težave, s katerimi se srečujejo podjetja pri nabavi surovin. “Slovenija je bogata z lesom, kljub temu pa imajo podjetniki veliko težav z dobavami lesa po konkurenčni ceni. Družba Slovenski državni gozdovi je tako zvišala cene lesa, da je ta cenejši iz uvoza, tudi če upoštevamo stroške prevoza,” je dejal.
Posvet se je nadaljeval s predavanjem generalnega direktorja Gen Energije Dejana Paravana, ki je predstavil aktualno energetsko problematiko podjetij in rešitve. Med ključnimi nalogami Slovenije je, da zmanjša odvisnost od uvoza, predvsem pa mora biti samozadostna na področju elektrike, je poudaril.
Vodja sektorja za sistem, načrtovanje in spremljanje na direktoratu za razvojna sredstva, ki deluje v okviru gospodarskega ministrstva, Nataša Florjančič pa je predstavila možnosti za pridobitev razvojnih spodbud.
Veliko zanimanja je požela okrogla miza na temo zagotavljanja kadrov v lesarstvu, kjer so udeleženci poudarili pomen vajeništva. Gospodarstvo vsako leto potrebuje več kadrov s področja lesarstva. Šole ne morejo slediti temu trendu, zato bo treba več storiti na področju promocije poklica, je bilo slišati.
Današnji del posveta se je končal s podelitvijo priznanj za najboljša dela dijakov srednjih lesarskih šol, ki so šla v Gimnazijo in srednjo šolo Kočevje, Srednjo šolo za lesarstvo Škofja Loka, Srednjo lesarsko šolo Ljubljana, Srednjo gradbeno in lesarsko šolo Novo mesto in Srednjo lesarsko in gozdarsko šolo Maribor.
Letošnji Dnevi slovenskega lesarstva so usmerjeni na aktualne energetske izzive, dobavne verige v lesnopredelovalni industriji, razvojne spodbude, kadre v lesarstvu in promocijo poklica lesarja. Govora pa bo tudi o razvoju novih izdelkov in blagovnih znamk, krožnemu dizajnu in digitalizaciji.