Estetska kirurgija je medicinska veja, ki se osredotoča na izboljšanje videza in estetike telesa skozi kirurške posege. V zadnjih desetletjih je estetska kirurgija doživela izjemno priljubljenost in postala ena izmed najhitreje rastočih panog v medicini. Ljudje se vse bolj obračajo na estetsko kirurgijo, da bi izboljšali svoj videz, pridobili samozavest ter izpopolnili svoje fizične značilnosti.
Estetska kirurgija ponuja širok spekter posegov, vključno s popravki obraza, dojk, telesa, kože in las. Med najpogostejšimi posegi so povečanje dojk, liposukcija, rinoplastika (popravek nosu), abdominoplastika (popravek trebuha) ter dvig in zmanjšanje dojk. Poleg tega se izvajajo tudi neinvazivni postopki, kot so injekcije botoksa, polnila za povečanje volumna obraza in lasersko pomlajevanje kože. Na naša vprašanja v povezavi s to zanimivo temo, odgovarja dr. Katarina Živec, dr. med., specialistka plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije na Kliniki Božikov.
Kako se lotevate postopkov ocenjevanja in svetovanja pacientom? Kakšen je vaš pristop k ugotavljanju njihovih želja in pričakovanj?
Na Kliniki Božikov, kjer delam, je pristop do vsakega pacienta individualen in zelo oseben, saj nam pacienti zaupajo svoje težave in želje, ki jih poznajo le njihovi najbližji. Ključno je, da se vzpostavi zaupanje med pacientom in zdravnikom, saj zdravnik pacienta spremlja od odločitve za poseg do konca procesa okrevanja. Včasih pacientke pridejo na posvet že s točno določeno željo in že kar same predlagajo poseg, saj so o možnostih, ki so na voljo, že same veliko prebrale. Včasih pa pacientke tudi vprašajo, kaj lahko storimo, da bi izgledale mladostnejše in bolj sveže. To navadno velja za posege na obrazu. V obeh primerih podamo naše strokovno mnenje glede možnosti posegov in pričakovanih rezultatov. Sama – in tudi vsi ostali zdravniki na naši kliniki – zagovarjam skladnost ter naraven videz tako obraza kot tudi telesa in pacientke navadno naši presoji tudi zaupajo in verjamejo. Če to ni mogoče, je bolje, da pacientka izbere drugega plastičnega kirurga. To ni vedno slabo, saj je konec koncev videz pacientk po posegu tudi odraz našega dela.
Kako opisujete vlogo lepotnih operacij v sodobni družbi? Kako menite, da se je percepcija lepote in estetike spreminjala skozi čas?
Percepcija lepote se spreminja skozi čas in tudi v današnjem času je različna glede na družbeno okolje in del sveta. V zahodnem svetu je mladosten, urejen, naraven in posledično lep videz, pomemben. V različnih predelih sveta veljajo različni lepotni ideali, kar je tudi povezano z načinom življenja, kulturo, vero … Seveda prihaja do estetskih anomalij (trendov), kot so prevelike prsi, zadnjice, ustnice …, ki se v nekaterih delih sveta bolj uveljavijo kot v drugih. Na splošno pa velja, da estetski posegi niso nikjer na svetu več tabu, saj so v porastu. Tudi Slovenke ne zaostajajo. So pa veliko bolj pazljive pri odločitvi za vrsto posega, kot tudi pri izbiri kirurga in tako je tudi prav. Z estetskim posegom lahko izboljšamo počutje, samopodobo in samozavest in to lahko vodi v večje zadovoljstvo in uspešnost v življenju. To se lahko izraža tako na osebnem kot službenem področju. V primeru, da to z estetskim posegom dosežemo, je bila odločitev za estetski poseg pravilna.
Kako opisujete trend naraščajočega števila mladih, ki se odločajo za lepotne operacije? Kakšna so vaša opažanja in zakaj menite, da se to dogaja?
Mislim, da imajo pri odločitvah mladih pacientk za estetski poseg veliko vpliv družbena omrežja. Žal se temu ni mogoče izogniti. Zato se mi zdi vzgoja in odnosi z bližnjimi, ključnega pomena. Šele nato pride na vrsto mnenje kirurga, ki na posvetu pove svoje strokovno mnenje in natančno predstavi morebitne posledice estetskega posega v tako zgodnjem obdobju.
Kako sodelujete s starši ali skrbniki mladih pacientov, ki želijo lepotne operacije? Kako se vključujete v komunikacijo in skrb za njihovo dobrobit?
Na Kliniki Božikov mladoletne paciente obravnavamo le izjemoma, denimo če gre za primere kakšnih hudih deformacij, ki lahko zelo negativno vplivajo na samopodobo tega mladostnika in njegov položaj med vrstniki. V takih primerih govorimo o korekcijah in ne o estetskih posegih. Poseg si mora v prvi vrsti želeti otrok/mladostnik, pri čemer pa se mora nato z njim strinjati še starš oz. skrbnik. Občasno se denimo soočimo tudi s primeri, ko si korekcijski poseg bolj želijo starši, otroka pa določena specifika sploh ne moti. Takšne primere zavrnemo.
Ste v času svoje kariere že komu svetovali, da bi na sebi kaj spremenil? Ali med pogovorom s sogovornikom razmišljate, kaj bi na njemu lahko »popravili«?
Če me sogovornik vpraša, ali se da težavo, ki ga moti in obremenjuje, izboljšati, mu seveda odgovorim. Nikakor pa sama kar ne svetujem, če ima sogovornik nepravilnost, ki ga ne moti. Včasih tudi tako razmišljam, da, a žal je to “poklicna deformacija”, pri čemer pa seveda mnenje zadržim zase, če me tega sogovornik ne vpraša.
Celoten intervju z dr. Katarino Živec, dr. med., specialistko plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije na Kliniki Božikov si boste lahko prebrali v avgustovski številki naših časopisov.