Marca 2019 je Klavdija Jarc sprejela odločitev, za katero potrebuješ pogum in vizijo, kako naprej. Pustila je službo. Delo v zaprti pisarni ni bilo po meri njenega odprtega duha. »Imela sem željo po potovanju za nedoločen čas. Več kot leto dni sem varčevala, z namenom, da bom potovala. Prodala sem vse kar sem imela, ni bilo veliko, a vendar … Odšla sem v Latinsko Ameriko. Po letu dni potovanja so se prihranki seveda zmanjšali, nisem pa še želela domov – v nek klasičen ritem, za katerega bo še čas. Takšnega življenjskega stila še nisem želela zamenjati,« pove Dolenjka, ki je digitalna nomadinja.
Logična rešitev je bila, da si pač poišče delo. »Imela sem srečo. Ravno se je začela korona. Moja prijateljica mi je v tem času predala svojo stranko, za katerega je delala kot virtualna asistentka. Prevzela sem stranko in s časom dobila še več svojih. Začela sem služit preko spleta, to mi je omogočalo potovanje še naprej. Večinoma po Latinski Ameriki. Nisem se odločila oziroma načrtovala, da bom digitalni nomad – do tega je prišlo, ker sem še vedno želela živeti po svetu in biti nomad.«
Korona nas je prisilila v reorganizacijo delovnega procesa. Marsikatera podjetja so se odločila za vzpostavitev dela od doma. In ugotovili smo, da se da delati z domačega naslonjača ali izpod palme.
Kaj pa pravzaprav počnejo digitalni nomadi?
»Veliko ljudem je to tuje. Tudi preden sem jaz to začela se mi je zdelo to precej neverjetno in zelo težko. Da težko najdeš službo in težko služiš denar. Jaz sem trenutno v glavnini osebni asistent, kar je v bistvu osebni asistent, le preko interneta. Obseg dela je zelo širok. Nekomu organiziram počitnice, nekomu najdem stanovanje, drugim urejam fotografije, videe, vodim profile na družbenih omrežjih. Delam razne raziskave, delala sem v računovodstvu, pomagam v raznih podjetjih,« svoje pestro delovno okolje opiše popotnica.
Če vas je zamikalo delo izven pisarne ali tovarne, je Klavdija v sodelovanju s prijateljico Klaro Avsenik Žagar izdala e priročnik: »Kako postati digitalni nomad?«. V priročniku avtorici svetujete, da si je najprej smiselno postaviti vprašanje, ali smo pripravljeni zapustiti varnost naše lastne države in socialni krog. Potrebno je temeljito analizirati lokacijo, stroške, kje najti službo. V priročniku so nanizani zelo konkretni primeri in spletne strani, kje digitalni nomadi lahko dobijo nasvet glede dela. Zadnji del priročnika pa je namenjen posameznikom, ki so že postali digitalni nomadi.
Pri takšnem načinu dela, kot ga opravlja Klavdija, je potrebna velika mera samodiscipline. »Nimaš šefa, ki ti gleda pod prste. Produktivnost je odvisna samo od tebe. Ravno iz tega razloga veliko ljudem spodleti, ker nimajo samodiscipline. Živiš v državi, kjer si vedno želel živeti, ogromno je stvari, ki te zanimajo in je težko delati.« Sama si delo organizira tako, da vse opravi v enem kosu, da si delo ne razdeli čez dan. Potem ji seveda ostane tudi več časa. Kadar dela na kakšnem zahtevnem projektu, dela seveda dlje.
Delo ji omogoča, da živi kjer želi, da je lokacijsko neodvisna. Prav tako ni odvisna od časa, važno je, da je delo narejeno. »So prednosti in seveda tudi slabosti, potrebna je samoiniciativa in delo je ob enem tudi zelo izolativno. Večino časa si sam, v prostoru, ki si ga namenil za svoj delovni kotiček.«
Potovanja so pomemben korak za tistega, ki potuje in tudi za njihove domače. Bližnji naše sogovornice so vedeli, da Klavdija rada potuje, zato jih njena odločitev o potovanju za nedoločen čas ni presenetila. »Sicer so bili malce žalostni, ker niso vedeli, kdaj se bomo naslednjič videli. Zdoma sem bila dve leti in pol. Moj cilj je, da zaslužim dovolj denarja, da se domov v Slovenijo vrnem vsako leto za par mesecev. Moji bližnji so vse to sprejeli z odprto glavo, videli so, da mi ta način življenja ogromno pomeni.«
Digitalno nomadstvo spodbujajo tudi nekatera slovenska podjetja
Klavdija pove, da v digitalnem nomadstvu vsi ne vidijo smisla, kar se tega tiče smo Slovenci še vedno precej zaprti. Ne razumejo, zakaj bi nekdo zapustil varno Slovenijo, delal in živel sam. Digitalni nomadi težko vzpostavijo socialno mrežo, saj na nekem mestu ostanejo premalo časa, da bi se ta začela tkati. Osamljenost je spremljevalec, prizna sogovornica. V svetu je digitalno nomadstvo čedalje bolj sprejemljivo, v času svojega potovanja je spoznala veliko ljudi, ki so pustili svoje službe in se odločili za ta stil življenja. Pa ne zgolj mladi, tudi starejši. Nekatera podjetja – tudi Slovenska - ta način spodbujajo in omogočajo, seveda v obliki neplačanega dopusta.
»Nedavno sem spoznala Nemko, staro okoli 40 let. V službi se je dogovorila, da je leto dni dobiva polovično plačo, naslednje leto pa odšla na potovanje in prejemala ostalo polovico plače. V državah z nizkimi stroški bivanja je zato dobro živela.«
Klavdija se nam je javila iz Dominikanske Republike. Čeprav jo na eksotičnih lokacijah, kdaj ujame osamljenost, svoje odločitve ne obžaluje in bi jo ponovno ponovila. Potovanje je investicija v človeka, ki potuje, pravijo.